Svet
4 ogledov

Katar postavil ultimat

podnebna konferenca Reuters
Katar, ki gosti podnebno konferenco v Dohi, je po dolgotrajnih pogajanjih pogajalcem minulo noč predložil vrsto kompromisnih predlogov.

Katar, ki gosti podnebno konferenco v Dohi, je po dolgotrajnih pogajanjih pogajalcem minulo noč predložil vrsto kompromisnih predlogov.

"Napočil je čas, da okrepimo prizadevanja. Konferenco moramo v prihodnjih urah zaključiti," je danes ob začetku plenarnega zasedanja poudaril katarski predstavnik Abdulah bin Hamad al Atijah.

18. srečanje pogodbenic okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah in osmo srečanje podpisnic kjotskega sporazuma se je na strokovni ravni začelo 26. novembra. Sklepni del, ki se ga udeležujejo tudi vladni predstavniki, ministri in nekateri voditelji pogodbenic okvirne konvencije, pa se je začel v torek.

V središču pogovorov sta med drugim dogovor o trajanju in ciljih podaljšanja kjotskega protokola, ki se izteče 31. decembra, ter spor glede finančne pomoči državam v razvoju pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb. Konferenca bi se po prvotnih načrtih morala končati v petek, a so jo podaljšali, ker pogajalci niso uspeli doseči dogovorov.

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je Katar zdaj ostalim državam postavil ultimat. "Vprašam vas, ministri in voditelji delegacij, ali res mislite, da bodo nadaljnja pogajanja olajšala situacijo? Če da, za kakšno ceno?" se je vprašal al Atijah.

Na nočnem sestanku so pogajalci izdelali vrsto kompromisnih predlogov. "Od včeraj zvečer vrsta izboljšav, nič poslabšanj, a še vedno ni nič odločeno," je davi sporočil nemški okoljski minister Peter Altmaier.

Najnovejši predlogi ne prinašajo močnih zavez o ukrepanju proti podnebnim spremembam in pomoči bogatih držav, ki so si jo obetale revnejše države. Končne odločitve pričakujejo pozneje danes.

Martin Kaiser iz združenja Greenpeace je kot "največje razočaranje" izpostavil kompromisni predlog glede financ. Za prihodnja tri leta namreč ne vsebuje nobenih konkretnih zavez industrijskih držav do držav, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadete. Države v razvoju bodo še naprej same nosile stroške za posledice klimatskih sprememb, se je strinjala Ann Kathrin Schneider iz nemškega združenja za okolje in varstvo narave (BUND).

Razvite države so si na konferenci v Koebenhavnu leta 2009 zadale cilj, da bodo do leta 2020 državam v razvoju zagotovile 100 milijard dolarjev podnebne pomoči letno, a niso povedale, kako. V prvem obdobju 2010-2012 naj bi ta pomoč znašala 30 milijard letno.

Države v razvoju pričakujejo, da se bo do leta 2015 višina letne pomoči dvignila na 60 milijard dolarjev, da bi zagotovili gladek prehod do končnih 100 milijard. Razvite države, še posebej ZDA, se ne želijo zavezati natančnim ciljem, pri tem pa se sklicujejo na finančne težave, ki tarejo svet.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.