Konklave: afriški kardinal ne ve, ali je star 79 ali 80 let

Kardinal Philippe Ouédraogo iz Burkina Fasa naj bi 7. maja vstopil v Sikstinsko kapelo kot eden od 133 sodelujočih škrlatnih princev katoliške Cerkve, ki imajo pravico izvoliti naslednjega papeža, potem ko je sedež naslednika Sv. Petra trenutno izpraznjen po smrti papeža Frančiška.

Vendar pa se je pojavil zaplet, saj ni z gotovostjo jasno, kdaj se je afriški kardinal natančno rodil. Pravico za sodelovanje na konklavu imajo namreč samo tisti kardinali, ki na dan začetka zbora še niso dopolnili 80 let. Vseh kardinalov izpod te meje je 135, a se dva z gotovostjo ne bosta udeležila zbora.

Nad Sikstinsko kapelo so že namestili znameniti dimnik, ki bo z belim dimom označil izvolitev papeža. Več TUKAJ.

Dvakrat rojen, kako je mogoče?

Glede upokojenega nadškofa mesta Ouagadougou se glede rojstva pojavljata dva datuma - 24. januar 1945 in 31. december 1945. Prvi datum se pojavlja v lanskem vatikanskem letnem popisu, kar pomeni, da je Ouédraogo že starejši od 80 let.

V zadnjem uradnem popisu Svetega sedeža pa je naveden datum 31. december 1945, torej bi z 79 leti še lahko volil papeža. 

Gre za pomembno vprašanje. Če bi se kasneje izkazalo, da je bil kardinal v času volitev v resnici starejši od 80 let, bi bil rezultat izbire novega papeža lahko razveljavljen, poroča The Telegraph. 

Kardinal, ki ga je na položaj leta 2014 imenoval papež Frančišek, sicer niti sam ne ve natančno, kdaj ima rojstni dan. To pojasnjuje z dejstvom, da je bil rojen v revni podeželski vasi, daleč stran od bolnišnic ali šole. "Rojen sem bil doma, rojstnega lista nisem dobil."

Nastaja ostra fronta med konservativnimi in progresivnimi krogi

Pojavljanje dveh datumov je že privzdignilo marsikatero obrv. Italijanski mediji tako šaljivo ugotavljajo, da je kardinal, ki velja za zelo konservativnega v svojih stališčih, našel način, kako ustaviti čas.

Drug naslov v časniku pa pravi: "Nenavaden primer kardinala, ki se je pomladil, da bi lahko vstopil v konklave."

Profimedia

Primer afriškega kardinala se pojavlja vzporedno z vse glasnejšimi pozivi v delu Cerkve, da bi moral naslednik pokojnega svetega očeta Frančiška ustanovo vrniti v stare, bolj tradicionalno tire.

Frančišku so mnogi očitali, da je bil v primerjavi s predhodnikoma Benediktom XVI. in Janezom Pavlom II. doktrinarno šibek in da je popuščal ideološkim lobijem, vključno s tako imenovanim gejevskim lobijem. 

Oster kritik pokojnega papeža, nemški kardinal Gerhard Ludwig Müller, je za italijanski časnik La Stampa dejal, da bi moral novi papež izkazati 'solidno teološko in doktrinalno formiranost'.

Nekdanji prefekt Kongregacije za doktrino vere predvsem poudarja kot nujno, da se bo novi papež zoperstavil ideologiji spola in spreminjanju tradicionalnega pogleda na zakon kot skupnost moškega in ženske. Frančišek je sicer ohranil tovrstno ostro ločnico, a hkrati dovolil blagoslavljanje istospolnih vez. Bil je tudi prizanesljivejši do istospolno usmerjenih in do ločencev.

Večino kardinalov, ki bodo sodelovali v konklavu, je imenoval papež Frančišek. Njegov predhodnik Janez Pavel II. je sicer mejo glede števila kardinalov volivcev postavil na 120, a jo je Frančišek z imenovanji presegel.

dezurni@styria-media.si