Tik pred podpisom sporazuma je sicer prišlo do zapletov. Strani naj se ne bi strinjali glede
besedila skupne izjave, ki naj bi jo prebrali na slovesnosti v Zürichu. Po triurni zamudi sta
turški zunanji minister
Ahmet Davutoglu in njegov armenski kolega
Edward Nalbandian dokumet vendarle podpisala. Zdaj ga morata ratificirati še
parlamenta obeh držav.
Stoletni spor
Sporazum določa ponovno vzpostavitev diplomatskih stikov med državama in odprtje meje. Spor
ima korenine v pokolu Armencev med razpadanjem Otomanskega imperija med prvo svetovno vojno.
Armenija trdi, da je bilo med letoma 1915 in 1917 sistematično ubitih 1,5 milijona Armencev.
Zahtevajo, da Turčija poboj prizna kot genocid.
Slednja pa zanika, da bi prišlo do genocida in trdi, da je bilo ubitih med 300.000 in 500.000
Armencev in najmanj toliko Turkov, ko so Armenci v vzhodni Anatoliji stopili na stran ruskih sil,
ki so vdrle na območje.
''Podpis bo oviral priznanje genocida''
Rešitev bo morda našla neodvisna komisija zgodovinarjev, sporazum namreč predvideva
ustanovitev take skupine. Kljub odobravanju mednarodne javnosti pa je v petek v glavnem armenskem
mestu Jerevan podpisu sporazuma na ulicah nasprotovalo več tisoč ljudi.
''Mednarodno priznanje genocida v Armeniji bo oviral podpis oziroma ratifikacija tega
sporazuma,'' je za BBC dejal Vahan Hovanissyan, član parlamentarne nacionalne stranke Dashnak
Tsutyun.
Krhko prijateljstvo Turčije in Armenije
Armenija in Turčija sta podpisali zgodovinski dogovor, s katerim sta obnovili diplomatske odnose.
