Dr. Klemen Grošelj, predavatelj obramboslovja na FDV, meni, da je ključni element pri razvoju Kosova šah pozicija Srbije, ki Kosovu preprečuje dostop do sredstev mednarodne denarne pomoči.
Glede varnostnega vprašanja je stanje presenetljivo stabilno. Srbske enklave in predeli severnega Kosova, ki so še vedno pod oblastjo Srbije, bodo verjetno tudi v prihodnosti zaostrovali odnose. Kosovo je doseglo precej dober gospodarski napredek, vendar menim, da je še vedno premalo truda vloženega v izgradnjo institucij državotvornosti. Tu bi bili lahko učinkovitejši in hitrejši.
Menite, da bi se Kosovci bolje počutili pod okriljem Srbije ali je za njih boljša samostojna država?
Okrilje Srbije je bodoča znanstvena fantastika. Kosovo je de facto samostojna entiteta. Trenutno je bistveno vprašanje predvsem vstop Kosova v mednarodne organizacije. To je tudi največja težava Kosova, saj država nima dostopa do sredstev Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada … Pristop Kosova Srbija s svojo zunanjo politiko uspešno blokira, kar ima posredno negativne učinke na razvoj kosovskih struktur oblasti. Kosovo je vseeno obsojeno na samostojnost, vprašanje je le, kdaj bo ta samostojnost dokončno dosežena.
Ključno je to, da je Srbija s pomočjo Rusije in Kitajske uspešno lobirala in preprečevala vstop Kosova v mednarodne organizacije (Svetovna banka, ICR), saj so to strukture, ki bi posebej v času gospodarske krize zelo pomagale pri razvoju kosovskega gospodarstva. To je bistven dejavnik, s katerim Srbija drži Kosovo v nekakšni mat poziciji. Na drugi strani pa bo zadostno število mednarodnih priznanj Kosovu omogočilo dokončen status neodvisne države v mednarodnih skupnostih. Pomemben je tudi trikotnik EU-ZDA-Rusija, ki bodo odločale o usodi Južne Osetije in Abhazije, kar bo posredno vplivalo tudi na usodo Kosova.
Je razglasitev Kosova spodbudila separacijske težnje tudi pri ostalih evropskih enklavah?
Razglasitev neodvisnosti je imela največji vpliv na Osetijo in Gorski Karabah, ki imata zgodovinske vzporednice s Kosovom. V Evropi ni nobenega podobnega primera. Mogoče lahko izpostavimo romunsko manjšino na Madžarskem, tudi Španija ima precej notranjih težav predvsem z Baski, Katalonci. Vendar to ni primerljivo s Kosovom.
Veliko vlogo bodo odigrale velesile, saj je jasno, da Srbija brez ruske podpore, ki izhaja iz njenih interesov na Balkanu, blokade ne bo mogla nadaljevati. Pomembno je tudi dejstvo, da Rusija postaja naklonjena politiki ZDA. Pričakujem, da se bo mat pozicija v naslednjih letih nekako razrešila.
Mislite, da je mirno sobivanje kosovskih Srbov in kosovskih Albancev možno ? Je pri kosovskih Srbih možna dokončna integracija, mogoče celo asimilacija?
Asimilacija ni možna, saj gre za dva naroda, ki se ne moreta asimilirati. Razlika med njima je velika. Kosovo bo, dokler bo pod vplivom omejene neodvisnosti, zaradi prisotnosti Kforja, Unmika in Eulexa spoštovalo določila ustave. Dolgoročno pa je v interesu Albancev, da spoštujejo določila manjšin, saj bo podpora Zahoda temeljila prav na teh določilih.
Kdaj bi se lahko končala vojaška prisotnost mednarodnih organizacij na Kosovu (Kfor, Eulex, Unmik)?
Kosova si v prihodnosti ne morem predstavljati brez sil Nata. Mogoče je le zmanjševanje vojaških sil.
Mislite, da je bila kosovska razglasitev samostojnosti zakonita glede na to, da je Srbija vložila pritožbo na meddržavno sodišče OZN?
To bo pokazala razsodba, vendar mislim, da bo mnenje sodišča nevtralno in nezavezujoče ter bo omogočalo različne interpretacije. Razglasitve so vedno enostranske in ne moremo pričakovati, da bodo mednarodna sodišča razsojala v takšnih občutljivih primerih.
Kateri je bil ključni dogodek v zgodovini, ki je Srbiji odvzel Kosovo?
Vsekakor intervencija leta 1999 ob posredovanju Nata. Vprašanje pravne samostojnosti in neodvisnosti je bilo po tistem le še vprašanje časa. Kljub resoluciji OZN 1244 je bila popolna integracija Kosova s Srbijo nemogoča in neuresničljiva. V trenutku, ko se je srbska vojska umaknila s Kosova, je Srbija izgubila učinkovit nadzor in oblast nad tem območjem.
