Dogovora jim ni uspelo doseči zaradi nasprotovanja novih članic Unije, za katere še vedno
veljajo omejitve na trgih dela v starih članicah.
"Najprej moramo poskrbeti za države članice, potem za druge," je poudaril minister
Dragutin Mate.
"Zadeve morajo biti urejene tako, da ko ne bo nobenih omejitev za nas, šele takrat nastopijo za
nas pogoji, da si lahko tudi državljani tretjih držav urejajo delovna dovoljenja in se z njimi
razmeroma prosto gibljejo znotraj EU. To sta dve stališči, ki ju je treba zbližati, smo na pravi
poti," je povedal Mate.
Z modro karto – evropsko različico ameriške zelene karte – bi se EU postavila ob bok
Avstraliji, Kanadi, Švici in ZDA, torej državam, ki so za priseljevanje najbolj privlačne. Z njo
želi EU privabiti tuje visokokvalificirane delavce, na primer znanstvenike, strokovnjake na
področju informacijske tehnologije ali visoke medicinske sestre, ter tako zapolniti vrzeli na
evropskih trgih dela in zagotoviti svojo konkurenčnost na svetovnem trgu.
Direktiva o modri karti naj bi se sicer po načrtih začela izvajati spomladi leta 2011, ko se
izteče to zadnje prehodno obdobje, ki dopušča omejitve. Direktiva naj bi bila namreč uveljavljena
spomladi naslednje leto, nato pa imajo države dve leti časa, da jo prenesejo v nacionalno
zakonodajo in dejansko začnejo izvajati.
|
Priseljevanja ne smemo razumeti kot grožnjo, temveč kot obogatitev in neizogiben pojav današnjega sveta. Franco Frattini,
|
|
Merila, ki jih bo moral priseljenec izpolnjevati, so veljavna delovna pogodba, veljavna dokumentacija za opravljanje poklica, veljavni potovalni dokumenti oziroma vizumi, kjer so ti potrebni, in plača, ki bo vsaj trikrat višja od minimalne plače v državi, kjer naj bi opravljal delo. Država članica lahko modro karto izda za obdobje od enega do štirih let. Po 18 mesecih delovnega razmerja pa gre lahko visokokvalificirani delavec iz "prve države članice", torej države, ki prva izda modro karto, na delo v "drugo državo članico", upoštevajoč vse opredeljene pogoje. Na podlagi zakonodaje o združevanju družin lahko dovoljenje za bivanje dobijo tudi člani družin teh delavcev. Četudi bo kandidat izpolnil vse pogoje za zaposlitev, se utegne zgoditi, da bodo nekatere članice zaposlovanje tujcev omejevale s kvotami. Kdor dobi modro karto, mora ostati vsaj dve leti redno zaposlen, preden se lahko preseli drugam.
O kvotah bodo odločale države
Ker se potrebe na trgu dela v posameznih državah razlikujejo, se bodo države članice same odločale, koliko delavcev bo dobilo dovoljenje za delo in v katerih sektorjih. Da predlog ne bi povzročil bega možganov v državah v razvoju, še posebno afriških, vsebuje določene etične standarde, ki državam članicam prepovedujejo aktivno zaposlovanje državljanov iz tistih držav, ki zaradi tega že trpijo.
Na Amnesty International Slovenije so glede modre karte komentirali, da so razočarani, ker so begunci iz celotne zadeve izključeni. Ne glede na to, kako so usposobljeni, zanjo ne morejo zaprositi.
