Člani CAF-ja navajajo, da želijo ljudem vcepiti misel, da bodo bolj učinkoviti pri pomaganju izboljšanja življenja posameznikov in društev po vsem svetu. Na globalni ravni želijo premakniti pretok denarja za potrebe dobrodelnosti.
V raziskavi, kjer so ljudem v 135 državah sveta postavili enaka vprašanja, so jih zanimale tri stvari: ali so darovali denar, ali so bili v vlogi prostovoljcev v neki organizaciji in, ali so pomagali neznancu, oziroma pomoči potrebnemu človeku.
Američani na vrhu, Hrvati na dnu
Raziskava je v skupnem seštevku vseh treh vprašanj na vrh najbolj radodarnih narodov izstrelila Američane, ki jim z enakim rezultatom sledijo Kanadčani ter prebivalci Mjanmarja in Nove Zelandije. Slovenci so se uvrstili na 44. mesto, kar je slabše od sosednje Avstrije (15. mesto) in Italije (21. mesto), ter bolje od Madžarske (78. mesto) in Hrvaške, ki se je skupaj s Kitajsko znašla na nezavidljivem 133. mestu. Slabše od naših južnih sosedov so se odrezali zgolj Grki.
Slovenci množično med prostovoljce
Raziskava je glede na posamezne kategorije pokazala, da so Slovenci bolj kot k darovanju denarja nagnjeni k prostovoljstvu. Kar 34 odstotkov Slovencev je bilo vključenih v najrazličnejše prostovoljne organizacije, kar jih v svetovnem merilu uvršča na visoko 18. mesto. Prvo mesto je pripadlo Turkmenistancem. Denar je darovala dobra tretjina Slovencev (35 odstotkov), kar pomeni 43. mesto, na prvem mestu so prebivalci Mjanmarja, medtem, ko je bilo neznancu pripravljeno pomagati 45 odstotkov Slovencev, kar je pomenilo 76. mesto. Najbolj so neznancem pripravljeni pomagati Američani, to jih je storilo kar 61 odstotkov.
3E – ekonomija, ekologija in etikaEkonomija, ekologija in etika so neločljivo povezani deli celote. Ekonomija mora biti zavezana pravičnosti (etiki) in skrbi za okolje (ekologiji). Šele takšna ekonomija bo služila svoji temeljni vlogi in …http://www.za-misli.si/kolumne/rok-kralj/1372-3e-ekonomija-ekologija-in-etika