Svet
2 ogledov

Najdena E.coli ni smrtonosna

Samo v Nemčiji se je z E.coli oziroma z Ehecem okužilo 2.150 ljudi, 21 oseb je u Žurnal24 main
Najverjetnejši osumljenec za vir smrtonosne bakterije E.coli so kalčki s farme na severu Nemčije. Rezultati ZZV Maribor so pokazali, da na primeru slovenskega bolnika ni šlo za nevaren sev bakterije.

V slovenjgraški bolnišnici so nam potrdili, da v primeru njihovega bolnika ni šlo za smrtonosen sev bakterije E.coli, ki je v Nemčiji terjal že 22 življenj. "Rezultate testov so predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Maribor sporočili našemu direktorju, ki se trenutno nahaja v tujini," nam pove njihova tiskovna predstavnica. "Gre za sev, ki ga rutinsko potrdijo v laboratoriju zavoda in ni potrebno delati dodatnih raziskav v Ljubljani. V primeru, da seva ne bi odkrili, bi vzorce poslali na inštitut za varovanje zdravja (IVZ)," dodaja.

"Gre za bakterijo E.coli O157, ki sicer je nevarna, zagotovo pa ni smrtonosna. Bolnik je prišel k nam s trebušnimi težavami in krvavo drisko, vendar pa je bolnišnico zapustil takoj, ko so težave izzvenele. Najpogostejši vir seva O157 je goveje meso in perutnina, tako da gre za okužbo z mesom,"
konča. 

Včeraj smo poročali, da so v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec v prvem testu enega od bolnikov odkrili bakterijo E.coli. Bolnik je bil v bolnišnico sprejet pred tednom dni, v četrtek pa so ga odpustili. "V soboto je bil na kontroli in ni imel nobenih težav. Ni bil v tujini, kar potrjuje sum, da je dejansko bakterija že dalj časa prisotna. Ker nismo imeli testov oziroma nismo delali te kombinacije testov, nismo vedeli," nam je včeraj povedal direktor bolnišnice Janez Lavre.

Vse poti vodijo do farme kalčkov
Gert Lindermann
, kmetijski minister za Spodnjo Saško, je zatrdil, da obstaja jasna sled dokazov do farme kalčkov v Ülznu južno od Hamburga. Farmo so kljub temu, da vira izbruha še niso uradno potrditi, uradni testi pa še niso pokazali vsebnosti bakterije, nemudoma zaprli.

Ločimo seve bakterije, ki so za človeka neškodljivi, in take, ki povzročajo različna obolenja. Med zadnje spada tudi enterohemoragična E.coli (STEC), ki tvori toksine. Okužba s to bakterijo je lahko brez bolezenskih znakov ali pa poteka zelo blago. Značilni bolezenski znaki so driska, pogosto krvava, bolečine v trebuhu ter nekoliko povišana telesna temperatura. V večini primerov je bolezen blaga in v tednu dni mine sama od sebe.

Farma goji širok nabor kalčkov, med njimi adzukija, alfalfe, brokolija, graha, leče in mungo fižola, iz semen, uvoženih iz različnih držav. Vse kalčke gojijo za solate. Nemcem so pristojne oblasti že svetovale, naj jih nehajo jesti.

S kmetijskega ministrstva Spodnje Saške so še sporočili, da so številne restavracije, v katerih so ljudje jedli, preden so zboleli, v zadnjem času naročale kalčke, ob tem pa ne izključujejo možnosti, da so že vse okužene kalčke predelali in prodali. Kljub vsem ugotovitvam oblasti še vedno niso umaknile opozorila za paradižnike, kumare in solato.

Spomnimo, da so bile prvi in največji krivec vira okužbe španske farme. Zadnje sledi razkrivajo, da je šlo za veliko zmoto. Samo v Nemčiji se je z E.coli oziroma Ehecem okužilo 2.150 ljudi, 21 oseb je umrlo v Nemčiji, ena pa na Švedskem.

"Vsi kalčki so slovenskega porekla"
Največje slovenske trgovce smo povprašali, kakšen je izvor večine kalčkov, ki polnijo police naših prodajaln. "Vsi kalčki so slovenskega porekla in od slovenskih dobaviteljev," so nam sporočili iz Mercatorja. Isto so nam povedali tudi predstavniki Tuša. "Kalčkov ne prodajamo niti jih nismo prodajali," pa so nam sporočili iz Lidla.

Za preprečevanje okužb je pomembno:

– temeljito umivanje rok pred rokovanjem z živili, pred jedjo, po kontaktu s surovimi živili, uporabi stranišča, kontaktu s hišnimi ljubljenčki;
– pri pripravi hrane pazimo, da ne prihaja do navzkrižnega onesnaženja živil preko drugih živil, osebja pri pripravi živil, pribora, kuhinjske opreme;
– da uživamo dobro termično obdelana živila, meso tudi v notranjosti mora doseči 70°C;
– temeljito pranje sveže zelenjave in sadja, še preden ga olupimo, da ne bi z mikroorganizmi, ki se lahko nahajajo na površini lupine, pri lupljenju kontaminirali notranjosti sadja in zelenjave.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.