Svet
3 ogledov

Odslej bo vohunjenje odobril Obama

Barack Obama Reuters
Predsednik ZDA Barack Obama je napovedal reforme delovanja obveščevalnih agencij na čelu z Agencijo za nacionalno varnost (NSA).

Reforme med drugim prinašajo prepoved "rutinskega" vohunjenja za voditelji prijateljskih držav in konec programa zbiranja milijonov podatkov o telefonskih klicih Američanov.

Reforme so posledica objav podatkov o spornih vohunskih programih nekdanjega pogodbenega analitika NSA Edwarda Snowdna, ki se nadaljujejo od lanskega poletja naprej, ko je Snowden pred ameriškim pravosodjem najprej pobegnil v Hongkong, kasneje pa v Moskvo, kjer je dobil politični azil.

Obama je sicer v današnjem javnem govoru na ministrstvu za pravosodje vohunske in nadzorne programe branil, ker naj bi bile ZDA zaradi njih bolj varne. Poudaril je, da revizija njegovega Odbora za reforme obveščevalnih dejavnosti ni našla nobenih dokazov o zlorabah podatkov. Obenem pa je priznal, da morajo reformirati delo obveščevalcev že zaradi možnosti teh zlorab.

Odslej le s predsedniškim dovoljenjem

Kot kaže, so ZDA res rutinsko vohunile po svetu, kot se je to zazdelo komu od obveščevalcev. Tak sklep je mogoče potegniti zaradi Obamove napovedi, da se bo lahko po novem vohunilo za tujimi voditelji prijateljskih držav le z njegovim dovoljenjem, ko bo šlo za pomembna vprašanja nacionalne varnosti ali terorizma. Nikakor pa se menda ne bo smelo vohuniti zaradi gospodarske koristi ameriških podjetij, če to seveda ne bo povezano z nacionalno varnostjo.

Snowdnova razkritja o prisluškovanju telefonu nemške kanclerke Angele Merkel in drugim voditeljem, so vzbudila pri zaveznikih veliko ogorčenja, Merklova pa je Američanom zabrusila, da niso nič boljši od nekdanje vzhodnonemške komunistične policije Stasi. Brazilska predsednica Dilma Rousseff je zaradi vohunjenja odpovedala državniški obisk v Beli hiši, Nemčija in Brazilija pa sta skozi ZN spravili neobvezujočo resolucijo, ki sicer v bistvu pravi le to, da se takšno početje ne spodobi.

Patriotski zakon ostaja

Američanov vohunjenje za tujci ni toliko razburjalo kot vohunjenje za njimi, pri čemer je bil najbolj na udaru program Prizma, s katerim je NSA zbirala, hranila in obdelovala milijone podatkov o telefonskih pogovorih v ZDA. To sicer počne še naprej, saj ima pooblastila v skladu s patriotskim zakonom, ki so ga sprejeli po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001.

Množično žetje telefonskih podatkov je dobilo blagoslov tajnega sodišča Fisa, ki je bilo ustanovljeno za nadzor nad tujimi vohuni, sedaj pa se najbolj ukvarja s teroristi. Obama je napovedal, da NSA ne bo več imela neomejenega dostopa do telefonskih podatkov, ampak bo morala za vsak dostop posebej zaprositi Fisa.

Nihče noče "požetih" podatkov

V nasprotju z željami sodnikov je Obama tudi predlagal, da se oblikuje poseben odbor pravnikov, ki bodo s sodiščem Fisa sodelovali pri ustavnih in ključnih zakonskih vprašanjih. Pred sodiščem sedaj nastopajo le predstavniki vlade, ki želijo zeleno luč za nadzor, ni pa nikogar, ki bi opozarjal na morebitne kršitve ustave.

NSA prav tako ne bo več smela hraniti "požetih" podatkov, ampak Obama ni sprejel odločitve, kdo bo dobil to breme. Telekomunikacijska podjetja tega vročega kostanja nočejo. Obama je zato pravosodnemu ministru Ericu Holderju naložil, naj z obveščevalci v 60 dneh izdela predloge, kako bi rešili ta problem.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.