V mrtvašnici so okoli krste stali Pukanićeva hči
Sara, starši, sestre in ostali sorodniki. Na krsti so bile rumene rože njegove
hčerke, na katerih je pisalo: Zadnji pozdrav ljubljenemu očetu. Pukanićev prijatelj in kolumnist
Nacionala
Srećko Jurdana je v govoru poudaril, da so se njegovi sodelavci ponašali kot
mrhovinarji, ko so ga po prvem poskusu atentata označili za prevaranta:
"Zaposleni v Nacionalu nismo hoteli misliti na najslabše, potem ko so Ivu ukinili policijsko
zaščito." Povedal je še, da Ivo ni jemal drog ter da ni sovražil svoje odtujene žene.
Poleg predsednika republike
Stjepana Mesića, ki je kot dolgoletni Pukanićev prijatelj komaj zadrževal solze,
so se pogreba udeležili še pevec
Boris Novković, minister za znanost, izobraževanje in šport
Dragan Primorac, nekdanji hrvaški zunanji minister
Mate Granić, nekdanji hrvaški nogometni reprezentant
Igor Štimac, vodja rock skupine Prljavo kazališe
Jasenko Houra ter odvetnik
Ljubo Pavasović Visković, ki je bil v ljubezenski vezi z nedavno umorjeno
odvetniško pripravnico
Ivano Hodak.
Za Pukanića usodna igračka?
Policija sumi, da je bilo za Pukanića in Franjića usodno najmanj pet kilogramov vojaškega
razstreliva. Takšna količina naj bi bila uporabljena z namenom, da bi silovitost eksplozije dosegla
svoj namen (uboj), poleg tega pa bi kar najbolj uničila sledi s prizorišča. O moči eksploziva so se
forenziki dokopali s pomočjo sledov na prizorišču, predvsem stopnje uničenja Pukanićevega
avtomoibla, sledov na zidovih, uničenega motorja v bližini in poškodb obeh žrtev.
Morda ga niste imeli radi, morda se z njim niste strinjali, a nikoli niste mogli trditi, da vas je prevaral. Puki je bil pošten človek in veliko ime hrvaškega novinarstva. Mislav Šimatović, Nacional, na komemoraciji |
|
Po neuradnih virih iz policijskih vrst eksploziv naj ne bi bil montiran na motor, temveč naj bi bil skrit v smeteh. Kot dokaz naj bi služil del tiskanega vezja, ki so ga preiskovalci našli na prizorišču.
Čeprav so se doslej pojavljale teorije, da je atentator razstrelivo sprožil s
pomočjo mobitela, pa naj bi po najnovejših informacijah iz policijskih vrst morda zadostoval
že običajen radijski upravljalec, na primer za otroške igračke, kot so denimo avtomobili na
daljinsko vodenje, piše 24sata.hr. Mobilnik je namreč preveč zapleten, počasen, po drugi
strani pa pušča tudi sledi, saj operaterji shranjujejo podatke o klicih.
Policija kljub temu podrobno preiskuje izpiske mobilnih operaterjev o klicih z
bližnjih oddajnikov, poleg tega pa pregleduje zapise videokamer z ulic, avtocest in mejnih
prehodov. Poteka tudi organizirano prisluškovanje nekaterim sumljivim osebam iz hrvaškega in
srbskega podzemlja. Policija še vedno preučuje možnost povezave z umorom Ivane Hodak na začetku
meseca.
Prva pridržanja in zaslišanja
Večje število ljudi, ki bi lahko vedeli kaj več v zvezi s četrtkovim atentatom na
dvojico pred sedežem Nacionala v Zagrebu, so privedli na zaslišanje na sedeža policije v Zagrebu in
Vukovarju.
Tiskovna predstavnica zagrebške policije
Aleksandra Ljuba zaradi interesa preiskave ni želela razkriti njihove identitete,
vsi pa naj bi imeli hrvaško državljanstvo.
Policija sicer še ni potrdila identitete osebe z dveh fotorobotov, zato še naprej poziva državljane, naj pomagajo z informacijami pri razkrivanju ozadja zločina. V Zagreb je sicer danes iz drugih predelov države prišlo 250 policistov, ki so bili razporejeni po različnih območjih. Zapolnili naj bi kronični primanjkljaj osebja, s katerim se je Zagreb soočal v zadnjih letih.
Slovo od umorjenih kolegov
Pukanića, ki je veljal za novinarja z zvezami tako v vrhu hrvaške politike kot v podzemlju, so pokopali danes popoldne v Veliki Gorici, medtem ko bodo Nika Franića pokopali jutri. Že dopoldne so se od obeh žrtev atentata na komemoraciji poslovili njuni sorodniki, prijatelji in novinarski kolegi.
Med njimi je bil tudi nekdanji hrvaški zunanji minister Mate Granić, zdaj dekan Nacionalove visoke šole za novinarstvo. "Njuna smrt je pretresla temelje hrvaške države. Pukanića se bomo spominjali kot pogumnega novinarja in raziskovalca, o katerem se je najbolj pogosto pisalo v črno-beli tehniki," je dejal Granić.