Politična temperatura v Srbiji bo še rasla

• Kakšen je vaš komentar na izid predsedniških volitev v Srbiji?
    Predsedniške volitve so pokazale, da je Srbija politično razdeljena in močno polarizirana. Pogojno povedano imamo tako imenovane proevropske sile, ki jih predstavlja Boris Tadić, in prorusko usmerjene sile, ki jih predstavlja Tomislav Nikolić. Seveda je to posplošena ocena. To je neka vrsta "ukrajinizacije" Srbije. Srbi so definitivno evropski narod in sebe zagotovo vidijo v Evropi. Če smo pozorno opazovali politično retoriko Tadića in Nikolića, nismo mogli opaziti večjih razhajanj, razen da Nikolić kot alternativo EU ponuja Rusijo. Tadićeva zmaga ni triumfalna in je ne bi bilo, če zanj ne bi glasovale manjšine, kot so Madžari, Bošnjaki, Hrvati, Romi itd. Tesen izid kaže, da bo v Srbiji še vedno "visoka politična temperatura", posebno po razglasitvi neodvisnosti Kosova. To bo tudi nova priložnost za Srbsko radikalno stranko, da se povzpne na oblast.

• Kaj menite o tem, da so bile to najbolj napete volitve v zgodovini Srbije? Kakšno politiko bi po vašem mnenju moral privzeti Tadić, glede na to, da je skoraj polovica volila tudi Nikolića?
    Volitve so potekale v dokaj mirnem in korektnem ozračju, še posebej v prvem krogu. V drugem krogu je politično retoriko zaostril predvsem Tadić, ki se je čutil ogroženega, saj bi lahko izgubil volitve. Zaradi tega je začel zelo agresivno kampanjo ob podpori medijev, nevladnega sektorja in manjšin. Dejstvo je, da Tadić kot aktualni predsednik obvladuje čez 60 % medijev in oglaševalskih agencij v Srbiji in da je to vodilna stranka v srbski vladi. To je bila njegova prednost v primerjavi z opozicijskim kandidatom Nikolićem. Tudi v takšnih okoliščinah je bila njegova zmaga zelo tesna, upoštevajoč dejstvo, da je bilo skoraj 2 % volilnih listkov neveljavnih. Politika Tadića bo morala biti povezovalna glede na izide volitev in polarizacijo v srbski družbi.

• Mnogi so te volitve označevali tudi za referendum o nadaljnji politični poti Srbije. Srbija se je odločila proevropsko, medtem ko je Nikolić izjavil, da se bo s tem strahovlada nadaljevala. Se strinjate z njegovo izjavo? Menite, da so se Srbi odločili za Tadića iz strahu, da ne zapadejo znova v mednarodno izolacijo?
    Menim, da je označevanje predsedniških volitev v Srbiji za neko vrsto referenduma za Evropo ali proti njej pretirana politična retorika. Jasno je, da so Srbi in Srbija del Evrope in da sebe vidijo kot članico EU. Tudi v primeru Nikolićeve zmage se ne bi zgodilo nič posebnega. Pri tem je treba razlikovati strankarsko in državno politiko. Politične stranke in njihovi voditelji povedo marsikaj, še posebno v volilnih kampanjah. Vendar ko pridejo na oblast, se zavedajo svoje odgovornosti in delujejo v interesu države in državljanov. Mislim, da je bilo neupravičeno in nepošteno zastraševati volivce s Tomislavom Nikolićem. Če bi upoštevali pravila evropske demokracije (kar bi pomenilo, da zmagovalka parlamentarnih volitev oblikuje novo vlado ), bi vlado v Srbiji na zadnjih volitvah oblikovala Srbska radikalna stranka (SRS), ne pa tretja največja stranka v srbskem parlamentu, Koštuničeva Demokratska stranka Srbije (DSS). Nikolić misli s "strahovlado" predvsem na popolno dominacijo vodilnih strank v srbski vladi, t.j. DS, DSS in G17 plus. Le-te mnogi obtožujejo kriminala in korupcije. Ali bo Srbija šla v mednarodno izolacijo, je odvisno le od nje same.

"Kosovo že nekaj let ni sestavni del Srbije," pravi Bećirović. © Reuters

• Politični analitiki opozarjajo na to, da Tadićeva zmaga še ne pomeni, da je Srbija šla prek nacionalizma in je pripravljena na razglasitev
neodvisnosti Kosova. Menite, da bi Srbi morali požreti svoj ponos in spustiti Kosovo iz rok? Je po vašem mnenju zanje EU dobra zamenjava za Kosovo?
    Vodilni srbski politiki se zavedajo, da je Kosovo zanje izgubljeno. Seveda so redki pripravljeni to povedati, kakor je bilo v primeru vodje Liberalno-demokratske stranke Čedomirja Jovanovića. Tudi sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga je EU pripravila za podpis s Srbijo, ne vsebuje Kosova. Torej, Kosovo že nekaj let ni sestavni del Srbije, čeprav resolucija Varnostnega Sveta OZN 1244 iz leta 1999 Kosovo šteje za sestavni del Srbije pod protektoratom UNMiK-a. Nacionalistične sile v Srbiji so še vedno premočne, po razglasitvi neodvisnosti Kosova pa bodo še močnejše. To je veliki problem Srbije, ki ga ne gre podcenjevati. Še posebno, ko posamezniki v mednarodni politiki s svojimi izjavami in dejanji (ne)zavedno delajo v prid nacionalističnim in retrogradnim političnim silam v Srbiji. Očitno je, da Kosovo ni predmet zamenjave za pospešeno pot Srbije v EU.

• Kaj pravite na komentarje, da je možen tudi razpad koalicije, sploh ko pride pod vprašaj Kosovo? Tadić med svojimi zahvalami za podporo na volitvah ni omenil Koštunice, med drugim. Koštunica podpore ni izrazil, Tadić pa očitno kaže svojo osebno zamero in potihoma grozi s predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Menite, da je možno, da bo v primeru predčasnih parlamentarnih volitev Koštunica osnoval vlado z Nikolićevimi radikalci? Je to možen scenarij?
    Razglasitev neodvisnosti Kosova bo nova priložnost za Radikale, da pridejo na oblast. V tem primeru je možno pričakovati predčasne parlamentarne volitve. Izid predsedniških volitev bo vplival na stanje v sedanji vladni koaliciji. Zagotovo je programski Koštuničev DSS bližji SRS kot rivalski Tadićevi Demokratski stranki (DS). Se pa Koštunica zaveda, da njegova koalicija z Radikali ne bi imela mednarodne podpore in bi to lahko bil njegov "samomor".