Predstavniki Evropske unije in južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur bodo trgovinski dogovor med stranema, ki je v petek dobil zeleno luč držav članic unije, podpisali v soboto v Paragvaju.
V skladu z dogovorom, o katerem sta se strani pogajali četrt stoletja, bodo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj postopoma odpravili carine na uvoz več kot 90 odstotkov blaga iz EU. Uvoznih carin med drugim ne bo več na avtomobile, zdravila in čokolado. Južnoameriški kmetje pa bodo v EU med drugim lažje izvažali govedino, perutnino in med, a bo uvoz teh dobrin pod ugodnejšimi pogoji omejen s kvotami. Obenem bo lahko Bruselj začasno zamrznil izvajanje carinskih ugodnosti za proizvod, za katerega bodo ugotovili, da obstaja grožnja resnega škodovanja evropskemu trgu.
Namesto razprav o zmagovalcih in poražencih sporazuma med EU in Mercosurjem bi se morali osredotočiti na priložnosti, ki jih prinaša, je za STA poudarila profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete Maja Zalaznik.
Trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem po besedah Zalaznik predstavlja velik strateški premik v sodelovanju unije s to skupino držav, ki jo sestavljajo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj. "Ta sporazum oziroma način sodelovanja se je pripravljal več kot 25 let in pomeni pomemben geostrateški premik v evropskih dimenzijah sodelovanja z drugimi regijami," je dejala.
Pomembno sporočilo
Poleg gospodarskega je izpostavila tudi politični pomen sporazuma, saj sta ga strani dosegli v obdobju velikih geopolitičnih napetosti. "Čas, v katerem sta strani po 25 letih pogajanj sklenili sporazum, ni naključje. Prinaša zelo pomembno sporočilo, da je Evropa nekaj dosegla," je poudarila. "Seveda pa morata oba sporazuma najprej zares zaživeti, da bomo lahko rekli, da v resnici prinašata nekaj koristnega za EU in posledično tudi Slovenijo," je dodala.
Sporazum, ki je v petek dobil zeleno luč držav unije, podpisali pa ga bodo v soboto v Paragvaju, namreč sestavljata partnerski sporazum in začasni trgovinski sporazum z Mercosurjem. Pri prvem gre za celovit sporazum, ki vsebuje določbe o političnem sodelovanju in trgovini, drugi pa vključuje zgolj zadeve, povezane s trgovino in naložbami.
Med prednostmi sporazuma EU-Mercosur je Zalaznik izpostavila postopno liberalizacijo velikega dela tistih kategorij surovin, izdelkov in storitev, ki so bistvenega pomena za evropski izvoz. Obenem bo unija okrepila uvoz pomembnih dobrin. "Unija ima dobro priložnost za uravnoteženje trgovinskega sodelovanja z državami Mercosurja, predvsem pa za njegovo povečanje in pospešitev," je dejala.
Nasprotovanje nekaterih držav sporazumu je po njenih besedah razumljivo, saj bi lahko povečan uvoz izdelkov in storitev, ki so zanje strateškega pomena, iz držav Mercosurja pomenil nelojalno konkurenco. "Vendar pa sporazum vključuje številna varovala, ki najbolj ščitijo ravno najbolj občutljiva področja in najbolj ranljive skupine podjetij. To je zelo pomembno tudi za Slovenijo," je povedala. Bistveno je sicer, da varovala niso samo mrtva črka na papirju, temveč ukrepi v praksi, ki jih bodo pristojni začeli izvajati takoj, je poudarila.
Kmetje protestirajo
Posebej glasne kritike sporazuma prihajajo iz kmetijstva, kjer med drugim opozarjajo, da se bodo evropski kmetje težko zoperstavili takšni nelojalni konkurenci. Pri kmetijskih pridelkih in proizvodih iz držav Mercosurja obenem obstaja veliko tveganje uporabe v EU prepovedanih fitofarmacevtskih in drugih sredstev, opozarjajo v kmetijskih interesnih združenjih.
Kot je dejala Zalaznik, je prav zato pomembno učinkovito delovanje varoval v praksi. Strinja se z velikim pomenom kmetijstva in njegove zaščite, a je lahko konkurenca tudi koristna za trg. "Slovenija ima razpršene majhne kmetije, ki jih je še kako pomembno ohranjati. Slovenski kmetje delajo res dobro, sporazum pa jim lahko omogoči dodatno izvozno aktivnost," je povedala.
Premišljena uporaba možnosti, ki jih prinaša sporazum, vsem vpletenim po njenih besedah prinaša številne priložnosti za rast in razvoj. "Prav zato smo lahko s tem sporazumom vsi zmagovalci," je dejala.
Slovenija ima s temi državami skromno trgovinsko menjavo
Kot je pokazala študija, ki jo je pripravilo gospodarsko ministrstvo v sodelovanju z ljubljansko ekonomsko fakulteto, bodo učinki na slovenski bruto domači proizvod v desetletnem obdobju dosegli do 0,10 odstotka.
Sklenitev sporazuma po besedah Zalaznik prinaša priložnost za povečanje trgovinske menjave, pri čemer lahko država izkoristi dobre diplomatske vezi v nekaterih od teh držav. "Zdaj je na potezi gospodarska diplomacija, da smiselno vsebinsko pristopi k podpori vseh tistih, ki bi želeli vstopiti na te trge - in obratno," je dejala.
"Dejstvo pa je, da brez intenzivnega pristopa - raziskovanja trgov, pravih vstopnih mehanizmov in podpore tem mehanizmom - manjši deležniki težko vstopijo na trg. Tudi v Sloveniji imamo danes institucije, ki dobro delajo na tem področju, zato je ob tem sporazumu morda treba tudi presoditi, kako izkoristiti to podporo za hitrejši in intenzivnejši vstop na te trge," je dodala.
