Svet
70 ogledov

Prva človeška posadka na Luni

Luna EPA
Leta 1969 je na Luni malce pred enajsto uro zvečer pristala prva človeška posadka Apollo 11.

Apollo 11 so sestavljali trije člani posadke, med katerimi je ljudem najbolj v spominu ostal poveljnik odprave Neil Armstrong. Poleg njega sta se na pot proti Luni s Kennedyjevega vesoljskega središča odpravila tudi pilot Komandnega modula Michael Collins in pilot Lunarnega modula Edwin Aldrin. V štirih dneh so prepotovali 400 tisoč kilometrov do Lune.

Spremljalo jih je 500 milijonov ljudi

Armstrong se je na izstop iz plovila pripravljal kar šest ur. Ob 22.56 je naposled (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Izrekel je znameniti stavek: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."

Njegov sestop na Luno je pred televizijskimi sprejemniki spremljalo okoli 500 milijonov gledalcev po vsem svetu. Za njim je čez dvajset minut izstopil tudi Aldrin. Skupaj sta izobesila ameriško zastavo, ki je pomenila veliko zmago ZDA nad Sovjetsko zvezo, ki je bila ves čas v ospredju. Opravila sta tudi različna merjenja, se fotografirala in zbrala lunarno kamenje ter prah. Na koncu prvega izkrcanja sta na Luni pustila tudi tablico z napisom: "Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo."

Potepala sta se več kot dve uri

Po dveh urah in 31 minutah potepanja po Luninem površju je bil čas za vrnitev. Z lunarnim modulom sta se izstrelila proti komandni kapsuli in se z njo spajala tri ure in 40 minut.
Na Zemljo, natančneje v Tihi ocean, so se vrnili 24. julija. Člane odprave sta pobrala helikopter in bojna ladja Hornet. V javnosti so se lahko pojavili šele 13. avgusta, potem ko so tri tedne preživeli v karanteni. Ljudje so jih sprejeli veličastno, še vedno je največji junak Neil Armstrong, ki je ZDA v tekmi s Sovjetsko zvezo končno popeljal v vodstvo.

Scenarij, če se ne bi vrnila z Lune

Na srečo sta se Armstrong in Aldrin vrnila s površja Lune. A kljub temu so Američani že pripravili poseben scenarij, po katerem bi takratni ameriški predsednik Nixon najprej poklical njuni ženi in nato imel poseben govor.

V kontrolnem centru bi nato prekinili komunikacijsko zvezo z astronavtoma na Luni. Pogreb bi duhovnik opravil na enak način, kot poteka na morju. Nato bi se tretji astronavt, Michael Collins, ki je obkrožal Luno, vrnil na Zemljo.

Zarota ali resnica?

Mnogi menijo, da ameriška posadka ni nikoli pristala na Luni. Kot dokaz opozarjajo na sence na fotografijah in plapolanje zastave, saj naj na Luni ne bi bilo vetra. Televizijski prenos naj bi bil posnet v puščavi v vojaškem oporišču.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.