Slovenci hitrejši od Hrvatov za več kot dve leti

Mladi v Evropski uniji so bili lani v poprečju stari 26,2 leta, ko so se odselili od staršev. To je malo manj od 26,3 leta, kolikor so bili stari leto pred tem.

Najstarejši so bili z 31,3 leta na Hrvaškem, najmlajši pa na Finskem z 21,4 leta. V Sloveniji so bili v poprečju stari 28,9 leta, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

Italija je tudi med tistimi ...

Ob Hrvaški so glede na ta teden objavljene podatke najvišjo povprečno starost mladih ob odselitvi od staršev zabeležili še na Slovaškem (30,9 leta), v Grčiji (30,7), Italiji (30,1) in Španiji (30 let). Najmlajši pa so ob odhodu od doma Skandinavci - ob Finski še na Danskem (21,7 leta) in Švedskem (21,9 leta).

Od leta 2002 je sicer povprečna starost mladih ob odhodu od doma v EU rahlo nihala med najnižjo vrednostjo 26,1 leta v letu 2019 in najvišjo 26,8 leta v letu 2006.

Za stroške stanovanja kar 40 odstotkov dohodkov

V času, ko so stroški stanovanja pogosto predmet javnih razprav, podatki Eurostata kažejo, da so mlade, torej stare med 15 in 29 let, lani v EU bolj obremenili kot ostale prebivalce. Lani je namreč 9,7 odstotka mladih živelo v gospodinjstvih, ki so porabila več kot 40 odstotkov svojega celotnega dohodka za stroške stanovanja. Pri celotnem prebivalstvu je bila ta stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški 8,2 odstotka.

Med državami članicami so medtem glede stopnje preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški velike razlike. Največji delež mladih, ki so živeli v gospodinjstvih, ki porabijo več kot 40 odstotkov svojega dohodka za stroške stanovanja, je bilo v Grčiji (30,3 odstotka) in na Danskem (28,9 odstotka). Na Nizozemskem ta delež znaša 15,3 odstotka, v Nemčiji 14,8 odstotka in na Švedskem 13,5 odstotka.

Hrvaška z 2,1 odstotka, Ciper z 2,8 odstotka ter Slovenija s 3 odstotki pa beležijo najmanjši delež mladih, ki so živeli v gospodinjstvih, ki porabijo več kot 40 odstotkov svojega dohodka za stroške stanovanja.

V 16 članicah je ta delež večji med mladimi. Največja razlika med mladimi in celotnim prebivalstvom je 14,3 odstotne točke na Danskem, sledi ji Nizozemska z razliko 8,4 odstotne točke. Slovenija sodi med članice, v katerih je stopnje preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški višja v celotni populaciji. Znaša 3,8 odstotka, še kažejo podatki Eurostata.