Hrvaška je podobno tožbo proti tedanji ZRJ vložila že 2. julija 1999. Takrat so postopek proti ZRJ sprožili zaradi domnevne kršitve konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida med oboroženimi spopadi na ozemlju Hrvaške (1991–1995). V tožbi je Zagreb Beogradu očital etnično čiščenje in poboj več kot 20 tisoč Hrvatov.
ICJ je leta 2007 sprejel razsodbo o tožbi, ki jo je marca 1993 BiH vložila proti ZRJ zaradi napada in genocida med vojno 1991–1995. Sodišče je takrat Srbijo oprostilo neposredne odgovornosti za genocid med vojno v BiH ter zavrnilo zahtevo po izplačilu visoke denarne odškodnine, je pa ocenilo, da Srbija ni storila dovolj za preprečitev genocida.
Hrvaška ni bila pripravljena sodelovati
Danes pa je podobno tožbo vložila še Srbija, so sporočili iz srbskega zunanjega ministrstva. Odločitev za vložitev tožbe so v Srbiji sprejeli že 31. decembra.
Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je sicer zagotovil, da so storili vse, da bi se tožbi izognili. A ker Hrvaška ni bila pripravljena sodelovati in umakniti svoje tožbe, niso imeli izbire. "Zavedamo se, da se bo odnos s Hrvaško spremenil, a z njimi še vedno želimo sodelovati v procesu evropske integracije," je povedal minister.
Tožba izguba časa
Na možno poslabšanje odnosov med državama so opozorili tudi strokovnjaki, nekateri pa celo menijo, da zaman. "To so politična vprašanja, med strokovnjaki pa ni nobenega dvoma, da nima nobena stran možnosti za zmago," je za beograjski dnevnik Danas povedal profesor politične filozofije na zagrebški univerzi Žarko Puhovski. Z njim se strinjajo tudi številni drugi, ki menijo, da je tožba izguba časa in energije.
