Svet
1081 ogledov

"Svetu grozi humanitarna katastrofa nedoumljivih razsežnosti"

lakota Shutterstock
Nobelovo nagrado za mir letos prejme Svetovni program za hrano (WFP), je danes v Oslu sporočil norveški Nobelov odbor. Mednarodna organizacija iz sistema Združenih narodov nagrado prejme za prizadevanja za boj proti lakoti, za prispevek pri izboljšanju pogojev za mir na konfliktnih območjih ter za prizadevanja preprečiti uporabo lakote kot orožja.

"To je trenutek ponosa," je v prvem odzivu dejal tiskovni predstavnik WFP Tomson Phiri. "Letos smo več kot samo odgovorili na klic dolžnosti", ko je WFP ohranil dostavo mednarodne pomoči kljub omejitvam zaradi pandemije covida-19, je dejal novinarjem v Ženevi.

"V nekem trenutku smo bili največja letalska družba na svetu, ko je bila večina letalskih prevoznikov, če ne celo vsi, prizemljena," je ponazoril. Ob tem je opozoril, da se bodo potrebe po zmanjšanju lakote v svetu zaradi koronske krize najverjetneje še povečale, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na družbenem omrežju Twitter pa je WFP zapisal, da je Nobelova nagrada močan opomnik, da je izkoreninjenje lakote v svetu neločljivo povezano s končanjem vojn in konfliktov.

Kot je v utemeljitvi odločitve o 101. prejemniku nagrade za mir poudarila predsednica Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen, je Svetovni program za hrano največja humanitarna organizacija, ki se ukvarja z vprašanjem lakote in spodbuja varnost hrane. Lani je WFP zagotovil pomoč skoraj stotim milijonom ljudi v 88 državah, ki so žrtve lakote in pomanjkanja varnosti hrane.

Reiss-Andersenova je opozorila, da se trendi glede lakote v zadnjih letih slabšajo. "Leta 2019 je zaradi akutne lakote v svetu trpelo 135 milijonov ljudi, kar je največ v več letih. Najbolj se je to število povečalo zaradi vojn in oboroženih konfliktov," je poudarila.

Opozorila je še, da je pandemija koronavirusne bolezni pripomogla k naraščanju števila žrtev lakote v svetu. V državah, kot so Jemen, DR Kongo, Nigerija, Južni Sudan in Burkina Faso se je zaradi kombinacije oboroženega konflikta in pandemije število ljudi, ki živijo na robu lakote, dramatično povečalo.

WFP je po navedbah Nobelovega odbora v pandemiji še okrepil svoje delovanje. "Dokler ni cepiva, je hrana najboljše cepivo proti kaosu," je poudarila Reiss-Andersenova.

Opozorila je, da svetu grozi humanitarna katastrofa nedoumljivih razsežnosti, če WFP in druge organizacije, ki zagotavljajo pomoč v hrani, ne bodo prejele finančne podpore, za katero so zaprosile. "Vez med lakoto in oboroženim konfliktom je začarani krog," je še dejala. Kot je pojasnila, vojna povzroči lakoto, po drugi strani pa tudi lakota botruje tlečim konfliktom, ki se lahko stopnjujejo z uporabo nasilja.

Podpora za večjo varnost hrane po mnenju Norveškega Nobelovega odbora ne preprečuje le lakote, temveč tudi prispeva k povečanju možnosti za stabilnost in mir. WFP je bil gonilna sila pri kombiniranju prizadevanj za mir in humanitarnega dela v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji, je dejala Reiss-Andersenova.

"Da je Nobelovo nagrado prejel WFP, kaže na pomen globalne solidarnosti," je v odzivu poudaril generalni sekretar ZN Antonio Guterres. "Ženske in moški iz WFP se pogumno zoperstavljajo nevarnosti in razdaljam, da lahko dostavijo sredstva za preživetje na območjih, ki so jih prizadele vojne in naravne katastrofe," je dejal.

WFP je čestitala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Naša moralna dolžnost je, da zagotovimo, da noben otrok ne gre spat lačen. Da bi to dosegli, bo EU še naprej sodelovala s Svetovnim programom za hrano za to, da na svetu ne bi bilo lakote," je poudarila.

Čestitkam se je pridružila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. "Njeni ljudje opravljajo neverjetno delo in pomagajo drugim ljudem," je poudarila.

"Zaradi vašega prispevka pri reševanju vprašanja lakote in spodbujanju prehranske varnosti je naš svet varnejši," je v čestitki WFP za ugledno nagrado tvitnil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

WFP, ki ima sedež v Rimu, je bil ustanovljen leta 1961, njegovo poslanstvo pa je zadostiti svetovnim potrebam po hrani, spodbujati gospodarski razvoj in dosegati socialno ravnotežje v nerazvitih državah. Pomoči WFP so najpogosteje deležne žrtve naravnih nesreč, razseljeni, prebivalstvo, ki trpi za lakoto, ter ženske kot žrtve nasilja. Pri aktivnostih v boju proti globalnim problemom lakote in revščine sodeluje WFP z vladami posamezni držav, s sistemom v okviru Združenih narodov, s podjetji in z nevladnimi organizacijami.

WFP je 101. dobitnik Nobelove nagrade za mir. To sestavlja denarna nagrada v vrednosti deset milijonov švedskih kron oz. 950.000 evrov, Nobelova medalja in priznanje. Podelitev nagrade, ki bo 10. decembra v Oslu, bo zaradi pandemije okrnjena. Namesto v mestni hiši, ki sprejme do tisoč ljudi, jo bodo podelili v dvorani univerze, primerni za do sto gostov.

Norveški Nobelov odbor, ki izbira prejemnika prestižne Nobelove nagrade za mir, je letos od posameznikov in organizacij prejel 318 predlogov, kar je četrto najvišje število od podelitve prve nagrade leta 1901. Med nominiranci so bili švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), aktivisti za več demokracije v Hongkongu, ameriški žvižgač Edward Snowden in ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange.

Lani je nagrado prejel etiopski premier Abiy Ahmed za prizadevanja za mir v regiji.

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.