Avtomobil bombo je razneslo v krščanski četrti Bejruta blizu rezidence nekdanjega libanonskega predsednika Amina Gemajela, čigar sin Pierre Gemajel je bil ubit 21. novembra lani. Pierre Gemajel, takratni minister za industrijo, je pripadal isti stranki kot Ganem.
Eksplozija naj bi bila namenjena protisirsko usmerjenim politikom, med katere je spadal tudi Ganem. Zavezniki umrlega so za atentat obtožili Damask, vendar je Sirija vpletenost v napad zanikala. Marwan Hamadeh, minister za telekomunikacije, ki je atentat leta 2004 preživel, je povedal, da so protisirski politiki vsaka dva do tri mesece tarče morilskih napadov. Tako je Ganem od leta 2005, ko je prav tako v eksploziji avtomobila bombe umrl nekdanji libanonski premier Rafik Hariri, osmi ubiti ugledni protisirski politik.
Haririjeva smrt je v državi sprožila ostre protisirske proteste, ki so pripomogli k umiku sirskih sil iz države po skoraj 30 letih. Od takrat pa se vlada prozahodnega premierja Fuada Siniore ubada s težavami in bojem za oblast s prosirsko opozicijo, na čelu katere je gibanje Hezbolah.
Vsega so krive predsedniške volitve
Ganemovi politični zavezniki menijo, da poskušajo njihovi nasprotniki volitve predsednika
države, ki bodo v parlamentu potekale prihodnji teden, odločiti z bombami.
"Zagotovo je šlo za atentat, s katerim poskušajo zmanjšati število protisirskih poslancev v
parlamentu in tako blokirati volitve predsednika," je dejal poslanec protisirske parlamentarne
večine
Antoine Sahra.
Eksplozija, v kateri je bilo ranjenih več kot 30 ljudi in zaradi katere je zagorelo več
vozil, je odjeknila en teden pred zasedanjem parlamenta, načrtovanega za 25. september, na
katerem bodo sredi popolne politične krize v državi volili novega libanonskega predsednika. Po
besedah poslanca socialistične stranke
Walida Jumblatta je uboj Ganema preprečil demokratično izvolitev predsednika.
Ganemova stranka je namreč del vladne koalicije, ki pa ima v parlamentu tesno navadno večino.
Ganemova smrt je namreč v 128-sedežnem parlamentu število koalicijskih sedežev zmanjšala na
68, kar je le tri več od večine, potrebne za izvolitev predsednika. Sicer pa so mnogi že pred
današnjim napadom dvomili, ali bodo vse politične strani volitve sploh spoštovale.
