Svet
0 ogledov

Zares bi premislil o Afganistanu

Bela hiša je strogo obsodila objavo zaupnih dokumentov. (Foto: iStockphoto) Žurnal24 main
Ameriška vojska je sporočila, da bi lahko trajalo več tednov, preden bodo prečesali vseh 90 tisoč dokumentov, objavljenih na Wikileaksu. V Zares menijo, da bi bilo treba pretresti misijo v Afganistanu.

 

V stranki Zares menijo, da najnovejše razkritje dokumentov o vojni v Afganistanu še bolj pod vprašaj postavlja smiselnost sodelovanja SV z lastno skupino za mentorstvo in povezave. Dodajajo, da vključevanje slovenskih vojakov v operacije s povečano stopnjo tveganja brez razprave v DZ ni več ustrezno. Zato je po njihovem mnenju nujno treba spremeniti zakonodajo.

Glas Pentagona Dave Lapan, ki je objavo dokumentov označil za kriminalno dejanje, je povedal, da so ameriške oblasti začele pregledovati zajeten kup dokumentov, piše BBC. Pri tem želijo ugotoviti, ali razkrivajo "vire in metode“ in ali bi lahko ogrozili delovanje koalicijskih sil. Pregledovanje pa bi po njegovih besedah trajalo dneve, če ne celo tedne.

Spomnimo, spletna stran Wikileaks je včeraj objavila več kot 90 tisoč dokumentov, ki jih je poimenovala Afganistanski vojni dnevniki. V njih so poročila o poteku vojne v Afganistanu v obdobju od leta 2004 do konca 2009. Objavo so že označili za eno največjih uhajanj dokumentov v ameriški zgodovini, ti pa razkrivajo Natove skrbi o pomoči pakistanske obveščevalne službe talibanom ter prikrivanje civilnih žrtev spopadov. V Pakistanu so te navedbe ovrgli kot povsem neresnične ter kot poskus sabotaže ameriško-pakistanskih odnosov.

Nič novega, a vseeno nevarno
Po besedah predstavnika Bele hiše Roberta Gibbsa, dokumenti sicer ne razkrivajo nič novega o naravi vojne v Afganistanu, da pa so lahko razkrite podrobnosti škodljive. "Imajo potencial, da so zelo škodljive za tiste, ki so v naši vojski, za tiste, ki z njo sodelujejo, in za tiste, ki delajo na tem, da nas ohranjajo varne,“ je dejal Gibbs.

Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange je na novinarski konferenci povedal, da nima razloga o dvomu v verodostojnost dokumentov, njihovo objavo pa je primerjal z razkritjem arhiva Stasija. Pri tem je poudaril, da zaradi varnosti posameznikov niso objavili okoli 15 tisoč poročil.

Jeza politikov
Objava je močno razjezila nekatere ameriške politike, ki so že pozvali k preiskavi odtekanja zaupnih informacij. Po drugi strani pa so priznali, da kljub neugodnemu času objava dokumentov odpira pomembno vprašanje o realnosti ameriške politike, povezane s Pakistanom in Afganistanom.

Nove podrobnosti
Dan po objavi Guardian, ki je poleg Spiegla in New York Timesa dobil dokumente v roke, še naprej objavlja nove podrobnosti. Tako so na primer razkrili, da je Osama Bin Laden še leta 2006 iz Pakistana dajal navodila za operacije v Afganistanu, čeprav je CIA trdila, da že od leta 2003 o njem ni bilo podrobnih informacij.

Drugo poročilo kaže, kako so leta 2007 zavezniki poskušali omiliti število civilnih žrtev. Te v prvotnem poročilu namreč niso omenjene, ko je konvoj marincev v bližini Džalalabada začel streljati, potem ko jih je zadel z eksplozivom napolnjen kombi. Kasnejše poročilo pa kaže, da je bilo ubitih osem ter ranjenih 34 Afganistancev, medtem ko so marinci vozili po cesti proti bazi in streljali. Enoto so kasneje umaknili iz Afganistana. Poročila nevladnih organizacij pa so govorila celo o 19 smrtnih žrtvah.

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.