Že nekaj let smo priča prizadevanjem za zmanjšanje količine plastične embalaže. Od leta 2019 je v Sloveniji prepovedana brezplačna delitev plastičnih vrečk v fizičnih trgovinah, še vedno velik izziv predstavlja sekundarna embalaža pri spletnih nakupih. Vendar pa se tudi na tem področju stvari premikajo na bolje, saj proizvajalci embalažnih rešitev ponujajo nove, okolju bolj prijazne rešitve.
Eno takih podjetij je DS Smith Slovenija, kjer so v zadnjih letih intenzivno razvijali in implementirali številne embalažne rešitve, ki z valovitim kartonom nadomeščajo uporabo plastike in drugih umetnih materialov, ne da bi pri tem žrtvovali ali zmanjšali funkcionalnost. "Med njimi še posebej izstopajo projekti zamenjave stiropornih zaščitnih insertov. Tako smo v sodelovanju z BSH Nazarje razvili univerzalne zaščitne inserte za pakiranje treh različnih tipov ročnih mešalnikov. Namesto EPS vložkov je uporabljen 100 % recikliran valoviti karton, s čimer bo na letni ravni odstranjenih približno 340.000 kosov stiroporja. Poleg trajnostnega vidika nova embalaža prinaša tudi operativne koristi; hitrejše pakiranje in prilagodljivost za različne modele," so predstavili rešitev, na katero so ponosni.
Posebno rešitev so pripravili tudi za podjetje Danfoss Trata, za katero razvijajo in implementirajo širok portfelj kartonskih embalažnih rešitev, kar je skladno s trajnostno strategijo prehoda Danfoss Trate na krožno gospodarstvo. Z rešitvujo Virtus Eva za ventile toplotnih sistemov so iz procesa pakiranja povsem odstranili stiropor.
Dokaz o kakovosti njihovih rešitev je tudi nagrada oskar za najboljšo embalažo, ki so jo leta 2024 prejeli za embalažno rešitev, razvito za podjetje TPV Automotive. "Šlo je za inovativen sistem transportne embalaže in kartonskih insertov, ki so omogočili varen in učinkovit prevoz avtomobilskih delov v nepovratni embalaži v Azijo," so opisali nagrajeno rešitev.
Za živilski sektor so razvili Easy Bowl, embalažo za svežo hrano, ki omogoča enak rok trajanja kot klasični plastični pladnji, shranjevanje v hladilniku, zamrzovanje in pogrevanje v mikrovalovnih pečicah. "Zasnova je kompatibilna z obstoječimi pakirnimi linijami, kar pomeni, da prehod ne zahteva velikih investicij. Ključni učinek? Do 85 % manj plastike v primerjavi s standardnimi pladnji, ob tem pa enostavno ločevanje materialov za recikliranje. V Sloveniji jo je med prvimi uvedla Panvita, embalažo pa je mogoče uporabljati za pakiranje svežega mesa, mesnih izdelkov, svežih rib in pripravljenih obrokov," naštejejo.
Do 200 ton plastike letno manj
Veliko inovacij poganja strožja embalažna zakonodaja PPWR, ki bo povsem prepovedala ali močno omejila plastiko za enkratno uporabo, kot so na primer skrčljive folije ali plastični pladnji za sadje in zelenjavo do 1,5 kg, pravijo v podjetju DS Smith Slovenija. "Avstrijski kolegi so v sodelovanju s Coca-Cola HBC Austria implementirali Lift Up, kartonsko nosilno ročko, ki nadomešča skrčljivo folijo pri multipakiranjih 1,5 l pijač, kar na letni ravni pomeni 200 ton plastike letno manj. Folijo nadomeščamo tudi s kartonskimi rešitvami z zaobljenimi robovi, kar poveča stabilnost in trdnost. Za manjša pakiranja sadja in zelenjave pa na primer izdelujemo številne izvedenke zabojčkov in pladnjev, ki svežino ohranjajo celo dlje in bolje od plastične embalaže ter vizualno zelo izstopajo na prodajnih policah," naštejejo.
Pri iskanju rešitev se soočajo z več izzivi
"Največji izziv je doseči enakovredno funkcionalnost, predvsem zaščito izdelka in rok trajanja, ob tem pa zagotoviti reciklabilnost in stroškovno učinkovitost. Pri živilih je ključno, da embalaža ohrani MAP lastnosti, kar smo pri Easy Bowl rešili z integracijo bariernega filma, ki ne ovira ločevanja materialov. Drugi izziv je kompatibilnost z obstoječimi pakirnimi linijami, saj kupci ne želijo velikih investicij v novo opremo. Tretji izziv je reciklabilnost v praksi – embalaža mora biti zasnovana tako, da jo je mogoče ločiti in predelati v realnih pogojih, ne le teoretično. Vse to zahteva tesno sodelovanje med oblikovalci, tehnologijo in kupci," pojasnjujejo v podjetju.
V podjetju DS Smith Slovenija se zavedajo, kako pomembno je, da njihov pristop temelji na partnerstvu in sodelovanju v vseh fazah odločanja, razvoja in implementacije. "V prvi vrsti je potrebno upoštevati osnovni in glavni namen embalaže in to je, da nudi izdelkom popolno zaščito na njihovi poti od proizvodnje do potrošnika. Sodobna embalaža pa je še veliko več; lahko nam pomaga korenito optimizirati dobavno verigo, omogoča prepoznavno znamčenje ter 'wow' efekt in odlično uporabniško izkušnjo pri končnih potrošnikih, nenazadnje pa tudi enostavno recikliranje. Potrebno pa je tudi zagotoviti popolno kompatibilnost s pakirnimi linijami," naštejejo dejavnike, ki jih morajo upoštevati v procesu iskanja rešitev.
"Naše stranke poskušamo čim bolje spoznati, identificirati ključne prioritete in jim svetovati. Skupaj potem razvijemo zasnovo, nato pa sledijo temeljita testiranja. Takšen proces od co-designa do validacije na liniji je ključen za uspešno uvedbo trajnostnih rešitev. Embalaža je vseprisotna, a pogosto povsem spregledana. Veseli nas, da se naše stranke zavedajo, kako pomembna je v resnici, in da razvoju trajnostnih embalažnih rešitev namenjajo dovolj časa in razmisleka," so zadovoljni v podjetju.
Njihovi partnerji najpogosteje izpostavijo tri koristi takšnih rešitev – merljivo manj plastike in umetnih materialov, kar pomeni izboljšano trajnost in krožnost njihovih podjetij in proizvodov, večjo reciklabilnost in boljšo operativno učinkovitost. Rešitev, kot je prej omenjena LiftUp, pomeni tudi izboljšano vidnost na polici, kar krepi blagovno znamko. "Vse te koristi so podprte z dejstvi in merljivimi rezultati, kar je za naše partnerje ključno," poudarjajo v DS Smith Slovenija.
Zamenjali več kot 1,7 milijarde kosov plastične embalaže
Priložnosti za nadomeščanje embalaže iz umetnih materialov in plastike za enkratno uporabo je še veliko. Izzivi niso le v prehranski industriji, kjer so pladnji za meso, ribe in pripravljene obroke še vedno velik izziv. Premike vidijo tudi v segmentu mode, kjer potrošniki pričakujejo embalažo brez plastike. "Globalno smo kot DS Smith s kartonom že zamenjali več kot 1,7 milijarde kosov plastične embalaže, tudi v Sloveniji jih štejemo že v milijonih, kar dokazuje, da je sprememba mogoča. Tudi industrijski sektor se seli k zaščitnim vložkom na bazi naravnih materialov namesto EPS, kar potrjujejo tudi številni tovrstni uspešno izpeljani projekti v Sloveniji. V prihodnje bodo inovacije usmerjene v kombinacijo trajnosti in uporabniške izkušnje, kjer embalaža ne bo le varovala izdelek, temveč tudi komunicirala vrednote blagovne znamke," napovedujejo.
"Prihodnost embalaže bo temeljila na pametnih materialih, ki združujejo funkcionalnost in krožnost. Največ obetov imajo različne biorazgradljive barierne tehnologije, ki na primer kartonu ali papirju omogočajo varen stik z živili, ter zasnove, ki omogočajo enostavno ločevanje embalažnih materialov. Tehnologija bo torej igrala ključno vlogo, a enako pomembna bo transparentnost podatkov, da se izognemo greenwashingu," poudarjajo.
Trajnostna embalaža je konkurenčna prednost
Največji izziv pri uvajanju trajnostne embalaže je sistemski. "Embalaža mora biti varna, primerna za pakirne linije in reciklabilna v praksi, kar zahteva usklajenost med proizvajalci, trgovci in infrastrukturo za ravnanje z odpadki. Poleg tega se podjetja soočajo z vprašanjem, kako komunicirati trajnostne učinke brez zavajanja. Pri DS Smithu zato uporabljamo merljive KPI-je in orodja, kot je metrika krožnega oblikovanja, ter jasno pojasnjujemo metodologijo. Ko podjetja razumejo, da trajnostna embalaža ni le okoljska obveznost, temveč konkurenčna prednost, se prehod zgodi hitreje. Največji izziv je torej sprememba miselnosti od 'moramo' do 'želimo', ker prinaša poslovno vrednost."
Od leta 2019 je v Sloveniji prepovedana brezplačna delitev plastičnih vrečk v fizičnih trgovinah 🙄🫣 Ali avtor članka hodi v trgovine, da je v to prepričan 🤔 Ne samo vrečke tudi plastični jedilni pribor se dobi,... 🤐