Letos v ospredju tudi izgradnja energetsko varčne stavbe v Ljubljani

Na vprašanje o razumevanju trajnosti v Lek in Sandoz odgovarjajo, da jo obravnavajo kot sestavni del poslovnega modela in strateškega razvoja.

Po njihovih besedah je trajnost tesno povezana z vlogo farmacevtske industrije pri zagotavljanju dostopnih zdravil in podpori zdravstvenim sistemom. V ospredje postavljajo okoljske vidike, zlasti upravljanje z energijo, viri in emisijami. Ob tem opozarjajo tudi na izzive, povezane z energetiko in regulativnimi postopki.

To ni strošek brez koristi

"V Leku in Sandozu trajnost razumemo celostno: kot okoljske, družbene in upravljavske vidike, ki so integrirani v naš poslovni model, strateško načrtovanje in vsakodnevno odločanje," so pojasnili. Dodajajo, da je njihov namen ustvarjati vrednost za družbo in ključne deležnike, kar je neposredno povezano z odgovornostjo farmacevtske panoge: omogočati dostopno zdravljenje ter krepiti vzdržnost zdravstvenih sistemov. "Okoljska trajnost je pri tem v ospredju, zato sistematično znižujemo ogljični odtis in varujemo naravne vire," pravijo. 

Skrb za trajnost po njihovi oceni ni strošek brez koristi, ampak je dolgoročna naložba v konkurenčnost, odpornost in inovacije: "Res zahteva čas, znanje in kapitalska vlaganja, vendar prinaša otipljive učinke: večjo energetsko učinkovitost, manj emisij in odpadkov, optimizacijo procesov ter večjo zanesljivost oskrbe. Te koristi so za družbo in zdravstvene sisteme bistvene, za podjetja pa se povrnejo v produktivnosti, kakovosti in ugledu."

V letu 2025 so nadaljevali z nizom strateških naložb v Sloveniji, "s katerimi gradimo evropsko hrbtenico za razvoj in proizvodnjo podobnih bioloških zdravil. Na področju energetskega menedžmenta, kjer imamo dolgo tradicijo in uporabljamo tudi strojno učenje, proaktivno upravljamo preko 750 kazalnikov z okrog 1.000 meritvami."

Pojasnjujejo, da izkušnje iz Lendave v 2024 že potrjujejo učinke: "ob povečani proizvodnji smo prihranili 2.100 MWh energije, znižali izpuste CO₂ za približno 570 ton, porabo vode pa zmanjšali za 3,4 % (18 olimpijskih bazenov). Uveljavljamo najvišje industrijske standarde, med drugim BSI AMR, ter poslujemo skladno z ISO, POR – Responsible Care in zahtevnim okoljskim sistemom EU EMAS."

Podobna biološka zdravila

V letu 2026 bodo po njihovih navedbah v ospredju izgradnja energetsko varčne stavbe v Ljubljani in začetek razvoja podobnih bioloških zdravil z metodami, ki skrajšujejo razvojni čas, nadaljnje izboljšave pri učinkoviti porabi virov, energentov in vode ter izpolnjevanje ciljev glede zmanjševanja odpadkov, zaposlovanje novih talentov na delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo in nizkim okoljskim odtisom ter podpora mladim sodelavcem, med drugim z zagonom aplikacije za souporabo prevoza (car-sharing) za prihod in odhod na delo.

Kristjan Šmigoc - Kriko

Največ izzivov pričakujejo na področjih energetike (predvidljivost, omrežna zmogljivost, sofinanciranje), ter pri infrastrukturnih in regulativnih postopkih.

"Pripravljamo se z dolgoročnim načrtovanjem, izboljšanim internim upravljanjem, analitiko, stalnim vlaganjem in aktivnim dialogom s partnerji ter državo," opisujejo. 

Trajnostne usmeritve po njihovih opažanjih že prinašajo spremembe za stranke: "Večja zanesljivost oskrbe, skladnost z najvišjimi standardi kakovosti in okolja, bolj učinkovit razvoj biološko podobnih zdravil ter odgovorna ravnanja po celotni verigi. V prihodnje pričakujemo še večji vpliv na kakovost izdelkov, skrajšanje razvojnih ciklov in izboljšanje uporabniške izkušnje."

Kljub višji začetni ceni ...

"Zaposlene vključujemo sistematično: trajnost je del naše kulture in načina vodenja, krožimo dobre prakse, spodbujamo inovacije ter medgeneracijsko sodelovanje," še opisujejo.

Pomemben glas imajo pri njih mladi – 66 % zaposlenih je mlajših od 42 let – ter YAB, ki že več let neposredno svetuje najvišjemu vodstvu na področju trajnosti. Sodelujejo tudi z lokalnim okoljem, dobavitelji in drugimi partnerji, vključno z razvojem znanstveno-raziskovalnih in izobraževalnih programov.

"Gospodarstvo potrebuje jasno energetsko strategijo države, dolgoročno načrtovanje virov, sodobno elektroenergetsko omrežje, transparentne sheme sofinanciranja ter poenostavitve postopkov. Trajnost ne sme biti ovira, temveč priložnost za inovacije in konkurenčnost, ki spoštujejo omejitve planeta in prinašajo vrednost družbi," pravijo.

Pri tem želijo voditelje navdihniti, da kljub višji začetni ceni izberejo trajnost: "Z vzpostavljanjem trajnosti kot skupne družbene vrednote, z merili kakovostnega vodenja, kroženjem dobrih praks ter z integracijo ciljev zelenega prehoda v podporne ukrepe – vključno z zagotavljanjem, da je glas prihodnjih generacij slišan in vključen v razprave."

Preberite še: V Sloveniji jih štejejo že v milijonih