Uporabno
5009 ogledov

To je najpogostejša bolezen pri ljudeh

Prehlad Profimedia
Odrasli se z njim okužimo in zbolimo tudi nekajkrat letno.

Prehladi se v nekaterih sezonah vrstijo eden za drugim, kar ne čudi. Prehlad povzroča okoli dvesto različnih virusov, zaradi njihove številčnosti in nenehnih mutacij pa proti njim nikoli ne postanemo popolnoma odporni. Zato se v povprečju odrasli nekajkrat letno z njim okužimo in zbolimo, pri otrocih so prehladna obolenja še pogostejša. Najmlajši po nekaterih raziskavah zbolijo za prehladom tudi osemkrat na leto.

Prehlad je torej napogostejša bolezen pri ljudeh, ki ni zelo nevarna, je pa neprijetna. Običajni simptomi prehlada so hripavost, zamašen nos, pekoč občutek v očeh, bolečine v ušesih, glavobol, razpokana koža ob nosu, pa tudi izguba okusa in bolečine v mišicah. Telesna temperatura je povišana le v redkih primerih, pogosteje pri majhnih otrocih.

V zimskem času je dovzetnost za navaden prehlad še pogostejša, saj se več zadržujemo v zaprtih prostorih. Zaradi hladnega vremena je nosna sluznica bolj suha in tako dovzetnejša za virusne okužbe. In ne le za navaden prehlad, prav tako so v zimskem času pogostejše viroze, gripa, v mrzlih mesecih se hitreje širi tudi novi koronavirus.

Prav tu pa kot obrambni mehanizem nastopi naš imunski sistem, ki omogoča obrambo našega telesa pred virusi, pa tudi pred ostalimi škodljivimi organizmi kot so bakterije, glivice in paraziti.

Celice našega imunskega sistema so ves čas aktivne in prepoznavajo ter uničujejo škodljive vsiljivce, ki bi utegnili povzročiti različna bolezenska stanja. Za močan imunski sistem lahko največ naredimo sami.

Kako? Ponujamo vam pet preprostih nasvetov.

1. Poskrbite za dovolj spanca

Pomanjkanje spanca uničuje imunski sistem. Na čikaški univerzi so pred kratkim dokazali, da lahko enotedensko spanje po štiri ure na noč povzroči, da se število celic ubijalk, ki preprečujejo vstop virusov v naše telo, zmanjša za petdeset odstotkov. Sodeč po smernicah ameriške nacionalne fundacije za spanec bi morali odasli za močan imunski sistem spati na noč od sedem do devet ur. Spanec pa mora biti tudi kvaliteten, miren in brez prekinitev.

Spanje | Avtor: Profimedia Profimedia

2. Zdrava prehrana

Imunski sistem podpremo tudi z uživanjem raznolike zelenjave in sadja, oreškov in hrane z veliko vsebnostjo omega-3 maščobnih kislin. Obenem se moramo izogibati predelanim in škodljivim živilom, predvsem nasičenim maščobnim kislinam, ki v telesu pospešujejo vnetne procese.

Z zdravo in enakomerno hrano boste poskrbeli tudi za lepo postavo, kar dodatno pomaga imunskemu sistemu. Maščobne zaloge, ki se denimo nalagajo okoli pasu, znižujejo odpornost, saj maščobno tkivo prispeva h kroničnim vnetnim procesom, ki izčrpavajo naš imunski sistem.

Strokovnjaki posebej pozivajo k izogibanju sladkarijam, nasičenim maščobnim kislinam in posameznim škodljivim živilom, kot so pokovka iz mikrovalovne pečice, predelane mesnine, pretirano slani prigrizki in tako dalje.  

3. Koristna mikrohranila

S prehrano moramo v telo vnesti tudi zadostne količine koristnih vitaminov in mineralov, ki imajo pri imunskem sistemu izjemno vlogo. Pri vzdrževanju zdravega imunskega sistema tako dokazano delujejo vitamin A, vitamin D, vitamin E, vitamin C, vitamin B6, folna kislina, baker, cink, selen in železo. Nekatera omenjena mikrohranila je s prehrano zelo težko vnesti v zadostnih količinah, zato si lahko pomagamo s kvalitetnimi prehranskimi dopolnili.

4. Dovolj gibanja

Ljudje, ki se redno rekreirajo, imajo bolj aktivne celice imunskega sistema. Koliko gibanja boste vključili v vaš vsakdan, je seveda odvisno od razpoložljivega časa, boste pa že s kratkim sprehodom svojemu telesu naredili veliko uslugo.

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije sicer odrasli za krepitev in ohranjanje zdravja potrebujejo vsaj 150 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti na teden, ki jo lahko nadomestijo s 75 minutami visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden.

Poleg tega se za odrasle priporoča tudi, da vsaj dvakrat tedensko izvajajo vaje za mišično moč in vzdržljivost. Tu gre za najmanjše priporočene količine, še bolje bo, če boste gibanju namenili več časa. Vsekakor z gibanjem ne smete pretiravati, saj si lahko s tem nakopljete poškodbe in dodatne težave, ki obremenijo imunski sistem.

Fitnes | Avtor: Profimedias Profimedias

5. Zmanjšajte stres

Stres je normalen odziv posameznika, kadar je začasno porušeno njegovo notranje ravnovesje zaradi notranjih ali zunanjih vplivov. Če so zunanji vplivi pretirano zahtevni, ali pa če stres traja predolgo, lahko izzove v telesu negativne posledice. Mednje štejemo glavobole, napetost, potrtost, prebavne motnje, otožnost, negativne misli in hujše bolezni.

Dolgotrajen stres lahko vodi tudi v zmanjševanje imunske odpornosti, zato ga je potrebno zmanjšati.

Za zmanjšanje stresa morate najprej ugotoviti, kaj ga povzroča. Poskusite zmanjšati stike ali dejavnosti, ki povzročajo stres, obenem pa izberite ustrezen način obvladovanja stresnih situacij. Za obvladovanje stresa so denimo dobrodošle sprostitvene tehnike in izvajanje sproščujočih aktivnosti.