Ko podjetja v okviru promocije zdravja na delovnem mestu razmišljajo o zdravju zaposlenih, najpogosteje pomislijo na športne dneve, sistematske preglede, sadje v pisarni ali morda psihološko podporo. O ustnem zdravju pa se še vedno govori premalo, čeprav prav to področje močno vpliva na počutje, samozavest, koncentracijo, komunikacijo in tudi delovno učinkovitost. Prav iz te vrzeli je nastal DENTBON – koncept, ki postavlja ustno zdravje v samo središče sodobne skrbi za zaposlene.
Za DENTBON-om stoji zobozdravnik mag. Matjaž Golobič dr. dent. med., zobozdravnik z dolgoletnimi izkušnjami, ustanovitelj, vizionar in strokovnjak, ki je skozi leta dela ugotovil, da ima preventiva daleč večjo moč, kot ji jo danes pripisujemo. Z njim smo se pogovarjali o tem, zakaj zobozdravstvo ne bi smelo biti le odzivanje na težave, ampak del širše strategije podjetij, ki želijo bolj zdrave, bolj zadovoljne in bolj učinkovite zaposlene.
Dr. Golobič, kako bi v enem stavku opisali, kaj je DENTBON?
DENTBON je sodoben preventivni zobozdravstveni program za podjetja, katerega cilj je, da ustno zdravje zaposlenih ne ostane prepuščeno naključju, ampak postane del odgovorne, pametne in dolgoročne skrbi za ljudi.
Kaj vas je vodilo do tega, da ste razvili prav tak koncept?
Po več kot dvajsetih letih dela sem ugotovil nekaj zelo preprostega, a hkrati zelo pomembnega: večina ljudi pride v zobozdravstveno ordinacijo prepozno. Ne zato, ker bi bili neodgovorni, ampak zato, ker življenje teče hitro, ker imajo druge obveznosti, ker pogosto ni časa in ker se težave v ustni votlini dolgo ne kažejo tako jasno, da bi človeka prisilile v ukrepanje. Ko pa pridejo bolečina, vnetje, slab spanec in večji zobozdravstveni posegi, je cena vedno višja – v denarju, času, stresu in tudi kakovosti življenja. Po drugi strani pa sem ugotovil, da so tisti ljudje ki redno obiskujejo zobozdravnika zelo odgovorni ljudje, odgovorni do sebe in svojega zdravja in motivirani za uspeh na vseh področjih, tako zasebno kot tudi poslovno. In ko sem to misel prenesel v podjetniško okolje, je postala stvar logična. Podjetja vlagajo v različne oblike dobrega počutja zaposlenih. Ko bodo vlagali v ustno zdravje zaposlenih, jim bodo omogočili odlično, preventivno zobozdravstveno oskrbo, ki si jo sicer zaposleni težko privoščijo. Obenem pa bodo gradili v podjetju kulturo zdravja, prevzemanja odgovornosti, občutek ponosa in pripadnosti. DENTBON je nastal prav zato, da prinese ljudem več preventive in ustnega zdravja, podjetjem pa zdrave, zadovoljne, bolj samozavestne in motivirane zaposlene.
Zakaj menite, da podjetja ustnega zdravja še vedno ne jemljejo dovolj resno?
Ker ga pogosto še vedno dojemajo kot povsem zasebno stvar posameznika. Nekaj v smislu: če te boli zob, si boš že uredil. Ampak realnost je precej širša. Težave z zobmi in dlesnimi vplivajo na počutje, koncentracijo, samozavest, kakovost komunikacije in splošno delovno sposobnost. Človek je lahko fizično prisoten v službi, pa zaradi bolečine, utrujenosti ali vnetja v ustih ne deluje normalno. Temu rečemo prezentizem in to je ena izmed najbolj podcenjenih izgub za podjetja. Poleg tega zobne težave pogosto vodijo v nujne, neplanirane odsotnosti, kar dodatno ruši delovni proces. Ko podjetja enkrat razumejo, da preventiva ni strošek, ampak oblika zaščite njihovega kadra, začnejo na to gledati povsem drugače.
Torej DENTBON ni samo boniteta, ampak tudi poslovna odločitev?
Točno tako. DENTBON je hkrati skrb za človeka in racionalna poslovna odločitev. Danes se podjetja borijo za dobre kadre, za pripadnost, za zadovoljstvo zaposlenih. Veliko govorimo o employer brandingu, o kulturi podjetja, o skrbi za ljudi. Ampak zaposleni zelo hitro začutijo razliko med tem, kar podjetje govori, in tem, kar res naredi. Če podjetje zaposlenim omogoči dostop do kakovostne preventive, hitrejše obravnave in občutka, da je njihovo zdravje res pomembno, je to zelo močno sporočilo. To ni več samo ugodnost ampak boniteta za zaposlene. To je znak, da podjetje misli resno.
Veliko govorite o preventivi. Zakaj se vam zdi ta beseda tako ključna?
Ker je preventiva najbolj podcenjena oblika medicine. Ljudje jo pogosto razumejo kot nekaj dodatnega, kot neko priporočilo, ne pa kot osnovo. V resnici pa ravno preventiva pomeni največjo razliko med tem, da manjši problem ostane majhen, ali pa se razvije v velik in drag problem. Pri ustnem zdravju je to še posebej očitno. Redni pregledi, pravočasno odstranjevanje zobnega kamna, spremljanje stanja dlesni, zgodnje odkrivanje težav – vse to lahko prepreči bolečine, zaplete, izgubo zob in drage posege. Preventiva je v resnici najbolj elegantna rešitev. Ne dela drame, ampak jo preprečuje.
Kaj je po vašem mnenju največja zmota ljudi glede zobozdravstva?
Da je zobozdravnik nekdo, ki ga potrebuješ, ko je že hudo. To je zastarel pogled. Sodobno zobozdravstvo bi moralo biti predvsem partner v ohranjanju zdravja, ne pa zadnja postaja v sili. Druga velika zmota pa je, da so težave v ustih nekaj lokalnega in omejenega. Ustna votlina je del celotnega telesa. Stanje dlesni, kronična vnetja, neurejena ustna higiena – vse to vpliva širše, kot si ljudje mislijo. In ravno zato mora biti razmislek o ustnem zdravju širši.
Vi niste le zobozdravnik, ampak tudi ustanovitelj in nekdo, ki je gradil lastno zgodbo. Kako so vas osebne izkušnje oblikovale pri nastanku DENTBON-a?
Zelo. Ko si dolgo v stroki, vidiš ogromno različnih življenjskih zgodb. Vidiš, kako ljudje odlašajo, kako jih je strah, kako si ne vzamejo časa zase, kako težave vplivajo na njihovo samozavest, odnose in delo. Po drugi strani pa vidiš, kako močan je učinek, ko človeku pomagaš pravočasno. Moje izkušnje iz kliničnega dela, dela z ljudmi, pa tudi iz vodenja in organizacije, so me pripeljale do tega, da sem začel razmišljati bolj sistemsko. Nisem želel ostati samo pri vprašanju, kako zdraviti težavo, ampak kako jo preprečiti v večjem obsegu. DENTBON je rezultat tega razmišljanja.
Vaša pot vključuje tudi akademsko in strokovno odličnost. Koliko vam danes pomenijo dosežki in priznanja?
Pomenijo mi kot potrditev, da so znanje, disciplina in strokovnost vedno prava osnova. Vsako priznanje, vsaka strokovna potrditev, vsako leto izkušenj ti nekaj da. Ampak iskreno, danes mi največ pomeni to, da lahko to znanje prevedemo v nekaj, kar ima konkreten vpliv na ljudi in podjetja. Lepo je imeti strokovni ugled, a še lepše je videti, da ideja, ki jo gradiš, ljudem res koristi. To je zame največja vrednost.
Kako želite, da podjetja razumejo DENTBON?
Ne kot strošek in ne kot klasično ugodnost, ampak kot orodje za bolj zdravo organizacijo. DENTBON je v resnici zelo preprost koncept: če so zaposleni bolj zdravi, manj obremenjeni z bolečinami in hitreje pridejo do preventive ali pomoči, so tudi bolj prisotni, bolj samozavestni in bolj učinkoviti. Če to dosežeš sistemsko, potem si naredil nekaj pomembnega. To je investicija v ljudi, v vzdušje, v dolgoročno stabilnost ekipe.
Kje vidite največjo dodano vrednost za zaposlenega?
V občutku, da ni prepuščen sam sebi. To se morda sliši majhno, a v resnici ni. Ko ima človek občutek, da ima podporo, da lahko pride pravočasno do storitve, da se težave obravnavajo preventivno in ne šele, ko postanejo resne, se spremeni njegov odnos do lastnega zdravja. Obenem pa dobi tudi občutek spoštovanja s strani delodajalca. To je pomembno. Zaposleni si ne zapomnijo samo plače. Zapomnijo si, kako so se v podjetju počutili.
In kje je največja dodana vrednost za podjetje?
V več plasteh. Najprej seveda v manj nepredvidenih zapletih in manj izgubljeni produktivnosti. Potem v večjem zadovoljstvu zaposlenih. In nenazadnje v diferenciaciji na trgu dela. Danes vsi govorijo, da jim je mar za zaposlene. Vprašanje pa je, kdo to zna pokazati na konkretnih primerih. DENTBON je eden izmed teh konkretnih primerov.
Se vam zdi, da se tudi zaposleni danes bolj zavedajo pomena ustnega zdravja?
Mislim, da da, ampak še vedno premalo. Zlasti mlajše generacije bolje razumejo povezavo med zdravjem, videzom, samozavestjo in kakovostjo življenja. A še vedno pogosto prevlada logika odlašanja. Ravno zato je pomembno, da okolje pomaga pri spremembi navad. Če podjetje ustvarja kulturo, kjer je preventiva nekaj normalnega, dostopnega in zaželenega, potem se začnejo spreminjati tudi posamezniki.
Kako pomembna je pri vsem tem vizija?
Ključna. Če nimaš vizije, ostaneš pri tem, da samo rešuješ posamezne težave. Jaz pa verjamem, da mora sodobna zdravstvena storitev gledati širše. Vizija DENTBON-a je, da ustno zdravje postane del sodobnega delovnega okolja. Ne nekaj, o čemer se govori samo ob težavah, ampak nekaj, kar je vgrajeno v kulturo odgovornega podjetja. Želim si, da bi podjetja razumela, da je zdrav nasmeh zaposlenega več kot estetika. Je del njegovega počutja, samozavesti, odnosa do sebe in tudi njegove sposobnosti, da v službi deluje dobro.
Kaj bi sporočili direktorjem in vodjem podjetij, ki morda prvič slišijo za tak pristop?
Naj ne gledajo na ustno zdravje preozko. Naj ne čakajo, da jih o tem prepriča šele problem. Naj razmišljajo dolgoročno. Vsako podjetje, ki želi zdravo, stabilno in motivirano ekipo, bo prej ali slej ugotovilo, da so male, pametne preventivne odločitve pogosto bolj pomembne kot veliki krizni popravki. DENTBON je ena izmed teh odločitev. Ni modna muha. Je logičen korak naprej.
Če pogledava v prihodnost – kaj želite, da DENTBON predstavlja čez pet let?
Želim, da postane sinonim za odgovorno preventivo v podjetjih. Da ko nekdo pomisli na sodobno skrb za zaposlene, pomisli tudi na ustno zdravje. In da DENTBON ne bo razumljen samo kot storitev, ampak kot gibanje v smeri bolj odgovorne, bolj zdrave in bolj človeške delovne kulture. To je dolgoročna vizija. Ne gradimo nekaj za en trenutek. Gradimo nekaj, kar lahko spremeni način razmišljanja.
Za konec – kaj vam osebno pomeni nasmeh?
Nasmeh mi pomeni veliko več kot samo estetski vtis. Je odraz zdravja, samozavesti, sproščenosti in dostojanstva. Ko človek nima bolečin, ko se dobro počuti v svoji koži, ko se ne skriva in ko lahko normalno komunicira, je to ogromna stvar. Če lahko s svojim delom prispevamo k temu, potem delamo nekaj res vrednega.
DENTBON tako ni nastal kot še ena storitev na trgu, ampak kot odgovor na zelo konkreten problem sodobnega časa: kako zdravje zaposlenih obravnavati bolj celostno, pravočasno in pametno. V času, ko podjetja iščejo načine, kako graditi bolj zdrave ekipe, večjo pripadnost in boljše delovno okolje, se zdi ideja dr. Matjaža Golobiča vse prej kot nišna. Pravzaprav deluje kot nekaj, kar je bilo dolgo logično – pa smo to opazili šele zdaj.
