Vizita za živali > Festival
227 ogledov

Vsebnost volčje krvi med 24 in 33 odstotki

Češkoslovaški volčjak
1/10
Društvo Volčje srce
“Ljudje si radi razlagamo stvari s pomočjo znanosti in biologije, vendar so določene stvari, ki jih ni moč razložiti. To je bolj predmet umetnosti in poezije; kaj je torej razlika, ko v oči uzremo volka in psa? Ravno to je tisto, kar mnoge privlači k volčjaku, saj imamo občutek, da njegov pogled seže v dno duše. Ve, kaj mislimo in kako se počutimo. Razmišlja,” nam je opisal predsednik Društva volčje srce Ivan Rojc

S člani društva nas bodo namreč obiskali tudi na Festivalu za ljubitelje živali, kjer boste v živo spoznali čudovito pasmo – češkoslovaškega volčjaka ( Československý vlčák )

Rojc pojasnjuje, da je polno ime njihove organizacije: Društvo Volčje Srce - ljubitelji volčjih pasem in zaščitniki volka v naravnem okolju.

“Smo društvo, ki med seboj povezuje ljudi z ljubeznijo do volkov in volčjih pasem. Organizirano in predano se zavzemamo za zaščito volka v naravnem okolju ter za odgovorno lastništvo psov volčjih pasem,” opisuje.

Pravi, da jih odlikuje humanost do vseh živali, zato pomagajo vsem po svojih zmožnostih. “Smo kolektiv z največ izkušnjami pri vzreji, socializaciji in življenju z volčjimi pasmami in skrbimo, da ima vsak volčjak vsak svojo ljubečo družino in dom.”

Robustna in zdrava pasma

Rojc opisuje češkoslovaške volčjake kot mlado in zdravo pasmo. “Vsebnost volčje krvi se matematično gledano v nasprotju z mnogimi drugimi trditvami giblje nekje med 24 in 33 odstotkov, vendar pa je zelo odvisno od linij vzreje in na kašen način se ta volčja kri izraža. Lahko je bolj izgled ali pa bolj temperament."

Pravi, da so samice povprečno visoke med 60 in 65 centimetri plečne višine, samci pa med 65 in 70 centimetri. Samice povprečno tehtajo med 23 in 33, samci pa med 30 in 40 kilogrami. Pojavljajo se v treh različnih barvnih kombinacijah: sivo-rumeni, sivo-beli in sivo-rjavi barvi.

“V zimskem času imajo gosto poddlako. Imajo izrazit košat vrat in daljšo dlako med pleči, ki se ob vnemirjenju dvigne in tvori veliko grbo vzdolž hrbta. Oči so praviloma svetle, na svetlobi jantarne barve,” opisuje Rojc. Postava je vitka in atletska, hrbet raven oziroma rahlo usločen.

Češkoslovaški volčjak | Avtor: Društvo Volčje srce Društvo Volčje srce
Opisuje jo kot izjemno robustno, trpežno in zdravo pasmo. V redkih primerih se je pojavila dedna bolezen, imenovana degenerativna mielopatija oziroma DM , ki so jo češkoslovaški volčjaki podedovali od svojih prednikov nemških ovčarjev. “V zadnjem desetletju pa je bila s pomočjo DNK testiranj in selektivno vzrejo praktično izkoreninjena. Posebnost njihove dlake je, da ne smrdi in se sama čisti. Primerno krtačo uporabljamo samo občasno, ko menjajo dlako,” dodaja.

Križal je nemškega ovčarja in volkuljo

Rojc pojasnjuje, da je ustanovitelj pasme inženir Karel Hartl , ki je leta 1955 v takratni Češkoslovaški pričel z znanstvenim eksperimentom križanja nemškega ovačarja s karpatsko volkuljo. Pravi, da je bil namen križanja ustvariti pasmo, ki bi združevala izostrena čutila, vdržljivost in odpornost volka ter vodljivost in učljivost nemškega ovčarja za potrebe vojske pri različnih nalogah specialnih sil, patruljiranja državne meje in stražarskih dolžnostih.

“Prvi uspešen poskus paritve se je zgodil leta 1958, ko je volkulja Brita skotila prve mladiče. Zadanih ciljev pri šolanju za službene pse niso dosegli, saj so, kot so kasneje ugotovili, volčjaki izkazovali izjemno predanosti in navezavo samo na enega vodnika. Do drugih pa so bili napadalni, nezaupljivi ali so se jih bali,” opisuje in dodaja, da to za delovnega psa v vojski ali policiji ni zaželjeno.

Plašnost pred človekom je po njegovih besedah značilnost volkov in so to lastnost pri pasmi odpravili šele s selektivno vzrejo skozi več desetletij. “Leta 1989 je bila pasma tudi uradno priznana s strani Mednarodne kinološke zveze (FCI) pod standard številka 332, skupina FCI 1 - ovčarski in pastirski psi, delavna pasma. Danes so češkoslovaški volčjaki uspešni reševalni in obrambni psi, večinoma pa ljubeči družinski člani in spremljevalci,” je zaključil.

Med seboj se močno razlikujejo

“Čehci - kot jim lastniki ljubkovalno pravimo, so intuitivni, energični ter inteligentni. Imajo izjemno razvit občutek pripadnosti tropu in hitro vzpostavijo svojo družino,” opisuje Rojc. V mladosti so po njegovih besedah zelo radovedni in pogumni, kar je potrebno negovati in vzpodbujati: “Moramo pa se zavedati, da se v leglu češkoslovaških volčjakov skoti - podobno kot v volčjem leglu, spekter različnih karakterjev, kar že samo po sebi zagotavlja hierarhijo bodočega tropa.”

To pomeni, da se čehci med seboj močno karakterno razlikujejo in prevzemajo različne funkcije v svoji družini, na kar vplivajo tudi karakterne lastnosti in način socializacije lastnika.

“Tiste bolj dominantne čehce moramo mi kot lastniki primerno ustavljati, da ne postanejo preveč samozavestni, tiste bolj nesigurne in nezaupljive pa spodbujati pri spoznavanju novih ljudi in situacij. Skladno s tem se različni čehci bolje znajdejo v različnih vlogah kot na primer šolanje, šport, pohodništvo, obramba, reševanje in nenazadnje družinski člani oziroma spremljevalci,” navaja.

Po njegovem mnenju je zelo pomembno razumeti, kakšen karakter ima posamezen volčjak in kam ga bo skrbnik usmeril. Praviloma po njegovih izkušnjah ne marajo repeticije pri učenju. “Zato v društvu novim lastnikom svetujemo naj volčjaku omogočijo čim več novih zanimivih izkušenj - obisk šolskega igrišča, centra mesta, živalskega vrta, hribov, morja in tako dalje. Le na tak način bo z lastnikom razvil dragoceno vzajemno zaupanje,” navaja.

So izredno intuitivni

“Bodočim skrbnikom to pasmo odsvetujemo predvsem v treh primerih. Prvi razlog je, če lastniki ne morejo aktivno preživeti vsaj dve do tri  ure dnevno s psom vsaj do tretjega leta starosti, saj tovrsten pes dnevno toliko aktivnosti potrebuje, da postane učljiv in vodljiv, nakar se prava socializacija šele prične,” pravi Rojc.

Drugi razlog je, da si vsi pri hiši oziroma stanovanju ne želijo tovrstnega psa: “Čehci so namreč izredno intuitivni in čutijo, če jim človek ne zaupa, jih ne mara ali pa se jih boji. Družina mora biti popolnoma enotna in pripravljena skupaj pomagati pri njegovi socializaciji. Le tako bo vse člane družine dojemal kot člane njegovega tropa.”

Tretji razlog pa je, da bodoči lastnik izkazuje prepričanje, da je čehca potrebno nadvladati in ga distancirati od družine zaradi zmotnih prepričanj o hierarhičnih razmerjih v volčjih tropih: “Volkovi se namreč rangirajo in dominirajo le pri nekaterih bistvenih zadevah kot so hrana in paritve. Večino časa pa se skupaj igrajo, potujejo in tudi spijo.”

Čehci zato po njegovih besedah toliko bolj potrebujejo sprejemanje v ožji okrog družinskega dogajanja. Od ostalih pasem se namreč močno razlikujejo v tem, da sebe razumejo kot enakovrednega člana tropa z drugimi nalogami. Odtujitev od družine kot je denimo prekomerno zapiranje v pesjak, je zato za njih izjemno stresna in ima lahko negativne posledice.

Češkoslovaški volčjak | Avtor: Društvo Volčje srce Društvo Volčje srce

“Čehci pogosto dosegajo odlične rezultate kot reševalni psi, ni pa nič čudnega, če zvečer poležavajo z lastniki na kavču ali spijo ponoči pri nogah. Kot rečeno, potrebno jih je sprejeti in postaviti jasne meje, vendar nikoli na pregrob način, saj s tem izgubimo njihovo zaupanje,” svetuje Rojc.

Nasplošno pa težav z otroki ali drugimi domačimi živalmi po njegovih izkušnjah nimajo, če jih na to navajamo že od majhnega. “Pri igri z otroki pa mora biti nekdo prisoten, ki lahko ustavi pregrobo igro,” pravi.

Češkoslovaške volčjake opisuje kot izjemno lepo pasmo, vendar se je potrebno zaljubiti tudi v njihov karakter: “Vsem, ki se odločajo za nakup češkoslovaškega volčjaka svetujemo naj stopijo v kontakt z nami in v živo preko daljšega sprehoda spoznajo čehca ne samo po izgledu, vendar tudi po njegovem bistvu.”

Borijo se proti odstrelu volkov

V društvu nudijo mentorstvo in pomoč tako pri socializaciji kot šolanju volčjih pasem, ki praviloma potrebujejo prilagojen pristop. Volčjaki namreč po Rojčevih besedah doživljajo svet mnogo intenzivneje kot drugi psi: “Tako lahko izražajo veselje in naklonjenost do družine zelo ljubeče ter poglobljeno, po drugi strani pa lahko v primeru slabe socializacije negativno odreagirajo na nepoznane situacije iz strahu ali občutka potrebe po ščitenju.”

Zato so kot Društvo na voljo pri vsakem koraku razvoja, da zagotovijo volčjakom in skrbikom pozitivno življenjsko izkušnjo.

“Poleg tega pa se vneto borimo proti nepotrebnem odstrelu volkov. Vsako leto namreč odstrelijo kar četrtino vse populacije te veličastne živali v Sloveniji,” pojasnjuje Rojc.

“V političnem prostoru, kjer biološka, akademska in lovska stroka javno temu nasprotuje, naše društvo kot nevladna organizacija zbira podpise proti odstrelu in jih vsako leto pošlje na Ministrstvo za okolje in prostor ter s tem doda še mnenje javnosti,” opisuje.

Pravi, da so po preučitvi vse problematike okrog odstrela volkov trdno prepričani, da je možno z drugimi konstruktivnimi metodami znatno zmanjšati obseg škodnih primerov napadov volkov na drobnico in “da nepremišljen odstrel povzroči še dodatne škodne primere zaradi razpada stabilnih volčjih tropov.”

Poleg tega pa poskušajo preko predstavljanja pasme na javnih dogodkih idejo o ohranjanju narave približati otrokom, saj praviloma vsi hitro prepoznajo volka oziroma volčji pogled v naših volčjakih in jih radi spoznajo ter razvijejo pozitiven odnos do volkov.

Najdete jih na Facebook strani: https://m.facebook.com/drustvovolcjesrce/ , pišete pa jim lahko na: volcje.srce@gmail.com.

Člani in psi iz društva Volčje srce nas bodo obiskali na Festivalu za ljubitelje živali, ki bo 11. junija v Češminovem parku v Domžalah med 9.30 in 16.30. VSTOP NA DOGODEK BO PROST, več informacij TUKAJ.

Na festivalu boste spoznali še mnoge druge živali, kot so konji, živali s kmetije, ptice, kače, kuščarje, številne terapevtske živali in službene pse. Videli boste mnogo pasjih disciplin, lahko se boste udeležili izobraževalnih delavnice, za otroke bo organiziran lov na zaklad, na voljo bodo tudi mnoge prodajne stojnice.

anja.scuka@zurnal24.si