Bi radi spoznali netopirje, te nenavadne nočne živali, ki še kar zbujajo našo domišljijo in strah? Pravzaprav so te živalce zelo koristne. Njihovo prehrano namreč sestavljajo različni škodljivci, iztrebki netopirja pa so znani kot visoko kakovostno gnojilo.
Svetli del dneva preživijo navadno združeni v kolonijah v zatočiščih, kjer so varni pred plenilci. Najdemo jih v jamah in v mestih, vendar so še marsikje preganjani in zaradi tega ogroženi. Pri nas živi neuradno 30 vrst, vse so zavarovane.
V ta namen vsako leto v tem času pripravijo dogodke na različnih koncih Slovenije: "Vsak med nami jim lahko pomaga. Če ne drugače, tako, da se o njih izobrazimo," sporočajo člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev.
Spoznajmo jih
Za ohranjanje netopirjev naredimo veliko, če spoznamo njihovo ekologijo, dodajajo: "V različnih krajih Slovenije želimo predstaviti te zanimive sesalce, njihov način življenja, poudariti, zakaj so ogroženi in kaj lahko sami storimo, da ohranimo netopirje in še naprej občudujemo bogato raznolikost netopirskih vrst v Sloveniji." sporočajo in vabijo na današnji večerni sprehod.
Mednarodno noč netopirjev ljubitelji živalc iz tridesetih držav, tudi Slovenije, obeležujejo vsako leto v tem času. Prvi dogodek bo tako že danes zvečer, na gradu Rihemberk nad Branikom sredi Vipavske doline.
Društvo vas od 19. ure vabi na vsakoletno tradicionalno prireditev B'ndimska kvaterica, v okviru katere vam bodo najprej predstavili netopirje, v mraku pa jim boste lahko tudi prisluhnili s pomočjo ultrazvočnih detektorjev.
Porodnišnica za netopirje
Na gradu Rihemberk so doslej opazili kar 11 vrst netopirjev, med njimi veliko število močno ogroženih velikih podkovnjakov in vejicatih netopirjev, za katere predstavlja grad verjetno nenadomestljivo poletno domovanje in "porodnišnico". Med aprilom in oktobrom se v gradu namreč zadržuje kolonija samic, ki tu skotijo in vzgojijo svoje mladiče.
Niso želeli drugam
Kot navaja STA, so v letih 2004, 2005 in kasneje poskušali kolonijo netopirjev preseliti iz zahodnega stolpa v kletne prostore. Preselitev je bila delno uspešna, saj netopirji niso sprejeli prostorov, ki so jim jih namenili. So pa zato odšli v druge prostore, tako da bo vhodni stolp mogoče obnoviti in ga nameniti različnim dejavnostim.
Na gradu Rihemberk živi okrog 300 samic netopirjev, z njimi so tudi mladiči. Vsaka samica ima po enega mladiča, le redko ima dva. Zanimivo je, da se na teh kotiščih najde skupine samic, varušk, ki obkrožijo mladiče in jih varujejo, ko njihove mame lovijo.
Zanimivost velikih podkovnjakov je, da lovijo na preži, visijo na veji in čakajo, da pride plen mimo. Glavnino hrane vejicatih netopirjev pa sestavljajo pajki, kar so strokovnjaki ugotovili z analizo iztrebkov.
Dejstvo, da so netopirji edini med sesalci, ki so sposobni aktivnega leta, jih dela nadvse zanimive. Nočno življenje in številni miti pa nam burijo domišljijo, kar nas nemalokrat vodi k napačnim zaključkom. Zato so netopirji, tako v Sloveniji kot tudi v svetu, zaradi pobijanja, preganjanja, uničevanja zatočišč, uporabe insekticidov in drugih dejavnikov ogroženi. Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev
Kaj so netopirnice?
Dva dni pozneje, torej v ponedeljek 28. 8. boste lahko spoznavali kje in kako še bivajo te nočne živali. Društvo organizira ogled netopirnic v parku Tivoli in ob Koseškem bajerju v Ljubljani: "Netopirnice so nadomestna zatočišča predvsem za tiste vrste netopirjev, ki si sicer izbirajo naravna zatočišča za opaţi stanovanjskih hiš ali drugih odprtinah stavb ter v drevesnih duplinah in špranjah," so nas poučili iz društva, kjer podarjajo, da boste lahko z malo sreče spoznali netopirje osebno.
Program ostalih dogodkov v septembru si lahko ogledate tukaj.
