Vizita za živali > Novice
39 ogledov

"Takšen pristop je nezakonit"

Kormoran Tomaž Mihelič, DOPPS
Za slabo stanje z ribami v slovenskih rekah niso krivi kormorani, opozarjajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Dodajajo, da bodo morali odgovornost za takšno stanje prevzeti predvsem upravljavci.

"V DOPPS ne pristajamo na uvajanje enostranskih ukrepov plašenja in streljanja kormoranov in opozarjamo, da se odločbe za odstrel izdajajo nelegalno. Argumentacija je enostranska z izkrivljenimi resnicami, plašenje in odstrel pa bosta imela močne negativne posledice na paleto nedolžnih vrst vodnih ptic, ki v času zimovanja v Sloveniji nimajo drugih zatočišč,” opozarja varstveni ornitolog Tomaž Mihelič.

Pravi, da nam je zaradi enostranskega pristopa pri upravljanju z ribami v celinskih vodah povsem spodletelo pri zagotavljanju načel trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti: “Trenutno upravljanje z ribjimi populacijami večinoma izključuje naravne komponente ekosistema, ki so predpogoj za njegovo delovanje, zaskrbljujoče pa je, da so predlagani ukrepi usmerjeni v akcije, ki bodo to stanje še poslabšali.”

Da so začrtane smeri v sladkovodnem ribištvu napačne, nam po njegovih besedah dokazuje že pojav kormorana kot naravnega plenilca v ekosistemu, ki je med ribičih povzročil kaos. Zato meni, da je potreben resen razmislek o prenovi načina upravljanja in izboru upravljavcev, ki bodo znali z rekami upravljati celostno in v dobrobit širše družbe.

Ribe ogroža preseljevanje

V iskanju družbenega konsenza pri vprašanju ribojedih ptic močno pogrešamo strokovne sogovorce na strani ribičev, ki bi bili sposobni argumentiranega dialoga,” pa opozarja dr. Primož Kmecl, vodja Varstveno ornitološkega sektorja. Pravi, da so ves čas soočeni z izkrivljanjem resnic o domorodnosti kormorana, o njegovi domnevni množični gnezditvi ter škodljivosti in odvračanjem pozornosti od glavnih problemov ogroženosti rib v Sloveniji, “kar sproža močne dvome o sposobnosti in namerah trenutnih upravljalcev z ribami.”

“Tudi vodilni slovenski ihtiologi poudarjajo, daj je ključen in najbolj uničujoč dejavnik ogrožanja rib v Sloveniji preseljevanje rib iz enega porečja v drugega in naseljevanje tujerodnih vrst, ki ga izvajajo prav trenutni upravljavci voda,” pravi Mihelič. Med glavne grožnje pa spadajo še zajezitve, regulacije rek in onesnaževanje voda, medtem ko kormoran kot dejavnik ogrožanja ni prepoznan niti pri eni vrsti rib v Sloveniji. Mihelič ugotavlja, da se njegova pojavnost križa z ekonomskimi interesi ribičev in ribogojcev, “zato je treba govoriti izključno o vplivu na gospodarstvo, ki pa še nikoli ni bil objektivno ocenjen.”

Soška postrv, primorska podust

Mihelič pravi, da so razsežnosti škode na ribjih populacijah in celotnem rečnem ekosistemu, ki so jo s svojim upravljanjem naredili ribiči, uničujoče in v velikih primerih nepopravljive. “Ogromna sredstva so bila potrebna za reševanje soške postrvi, katere ogroženost leži povsem na plečih ribičev.  Enaka usoda je doletela primorsko podust ter saveto, ki velja za izumrlo vrsto zaradi naseljevanja podusti iz črnomorskega porečja zgolj zaradi popestritve ribolova,” pojasnjuje. Problem pa je po njegovem mnenju še toliko bolj pereč, ker se tovrstna praksa pri upravljanju z ribami še vedno nadaljuje.

Eden najbolj razvpitih primerov je po njegovih besedah naselitev jezerskih zlatovčic v Dvojno jezero v Triglavskem narodnem parku. “Problematika nekontroliranega naseljevanja postrvjega ostriža, ki smo ji trenutno priča, pa je javnosti popolnoma zamolčana, kljub temu da finančne posledice reševanja tovrstne problematike  na koncu pogosto nosimo vsi davkoplačevalci,” opozarja.

Po njegovi oceni je sporno tudi pavšalno navajanje vpliva kormorana na gospodarske učinke ribištva. “Avtohtone populacije najbolj izpostavljenih rib je pogosto nemogoče oceniti zaradi masovnega naseljevanja gojenih rib teh vrst, ki so neprilagojene na življenje v reki, hkrati pa se v naravno okolje vnaša različne parazite in patogene, ki vplivajo na naravne populacije,” opisuje in dodaja, da je sposobnost preživetja vloženih rib ne glede na prisotnost kormorana izredno majhna.

Pravi, da v DOPPS-u zagovarjajo argumentiran dialog in so v njem vedno pripravljeni konstruktivno sodelovati: “Nikakor pa ne moremo pristati na pavšalne ukrepe, ki so nestrokovni in ne temeljijo na materialni resnici.”

Opozarja, da bodo ti ukrepi povzročili znatno škodo, ker se izvajajo v času zimovanja na manjšinskem ekosistemu rek. “Zagotavljanje miru v rečnem ekosistemu v času zimovanja je izjemno pomembno pri varstvu mnogih ogroženih vrst, ki jim je ta ekosistem edino zatočišče,” pravi. Zato opozarjajo na obsežne negativne posledice uvajanja neselektivnega ukrepa plašenja in streljanja kormoranov. “Takšen pristop je nezakonit in popolnoma nesprejemljivo v sodobni družbi,” je sklenil.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.