Toliko plačajo za odstrel slovenskega medveda

Lovci se v Sloveniji soočajo z več izzivi, največjo težavo v zadnjih letih pa vidijo v visokem načrtu odstrela jelenjadi in srnjadi, ki jim ga nalaga kmetijsko ministrstvo. Lovci nanj nimajo nobenega vpliva, čeprav opozarjajo, da so populacije te divjadi relativno nizke in da niso sposobni realizirati odstrela, so povedali v Lovski zvezi Slovenije.

Poleg tega so v lovski zvezi pojasnili, da morajo plačati zelo visoke kazni, če predpisanega odstrela ne izvedejo. Najnižja kazen za lovsko družino je tako 4100 evrov, poravnati morajo tudi povprečnino.

Lovci so tako lani odvzeli 8229 glav jelenjadi in 41.869 glav srnjadi, kar pa poleg odstrela vključuje tudi visoko izgubo, ki je bila posledica nizkih zimskih temperatur. Po načrtu bi morali sicer lovci lani odstreliti skoraj 5000 glav jelenjadi in 39.986 glav srnjadi.

Najpogostejši vzrok za odvzem je uravnavanje staleža divjadi. V lovski zvezi menijo, da je načrtovani odstrel previsok oziroma pretiran. Lani je namreč zaradi zelo hude zime poginilo veliko jelenjadi, srnjadi in divjih prašičev, a morajo letos kljub temu načrtovani odstrel izvesti v celoti.

"Ne moremo se strinjati z načrtovanjem, ki ne upošteva vseh predvidenih kazalnikov gibanja populacije jelenjadi, ampak zgolj objedenost drevja," so ob tem komentirali v lovski zvezi.

Podatki o letošnjem odvzemu divjadi bodo sicer znani sredi februarja prihodnje leto, so za povedali na Zavodu za gozdove Slovenije.

Cenik za goste

Zavod za gozdove je sicer lani od takega turizma pridobil dober milijon evrov.

Po informativnem ceniku lovske zveze gost za odstrel medveda lahko plača od 600 do 6500 evrov, dnevna lovna pristojbina pa znaša 100 evrov.

Za jelenjad je treba odšteti od 215 do 5500 evrov, dnevna lovna pristojbina pa je določena v višini 50 evrov. Enaka pristojbina je določena tudi za odstrel srnjaka, njegov odstrel pa znaša od 50 do 400 evrov.

Kot so poudarili na lovski zvezi, je lov kot turistična dejavnost pomemben ne le za lovce, pač pa tudi gostince in za lokalno skupnost, v kateri lovci preživljajo svoj prosti čas.

Vse manj članov

Lovsko zvezo skrbi tudi dejstvo, da članstvo v slovenski lovski organizaciji, ki trenutno šteje okoli 22.000 lovcev, pada, saj več članov izgubijo, kot pa jih na novo pridobijo. Poleg tega so letos iz različnih razlogov preklicali ali odvzeli več kot 200 lovskih izkaznic.

Povprečna starost slovenskega lovca je precej visoka; konec leta 2017 je namreč znašala nekaj več kot 56 let.

Vse lovske organizacije se v pretežni meri financirajo iz članarin. Lovske družine, upravljavke lovišč, pa se poleg tega financirajo še iz prihodkov upravljanja z divjadjo. Da lahko upravljajo z divjadjo, pa plačujejo državi koncesijsko dajatev, katere polovica gre v integralni proračun, polovica pa občinam.

Lovce, ki pridejo na lov v Slovenijo, najbolj zanimata odstrel gamsa in medveda, lovijo pa tudi vse ostale vrste divjadi. Tujci sicer v okviru lovskih družin lovijo relativno malo. Lovni turizem je osnovna dejavnost lovišč s posebnim namenom, so pojasnili na lovski zvezi.

V Sloveniji je skupno 408 lovišč in 12 lovišč s posebnim namenom. Po zakonu o divjadi in lovstvu je Zavod za gozdove Slovenije upravljavec v 10 loviščih s posebnim namenom, v enem lovišču pa Triglavski narodni park, medtem ko z divjadjo v loviščih trajnostno gospodarijo lovske družine.

Lovni turizem je namenjen domačim in tujim gostom. Lovski gostje, ki niso lovci, lahko lovijo izključno v spremstvu lovca z veljavno lovsko izkaznico. Pri lovcu morajo upoštevati navodila spremljevalca. Pogoje za lovni turizem pa določajo lovske družine, ki ga izvajajo skladno z veljavno zakonodajo.

V slovenskih loviščih ob domačih gostih pogosto lovijo Avstrijci, Nemci in Italijani. V lovišču s posebnim namenom Ljubljanski vrh, ki je eno od desetih lovišč v upravljanju zavoda za gozdove, je lani na primer gostovalo 1900 ljudi. Nekateri od teh so lovili večkrat, saj so rezervirali odstrel večjega števila prostoživečih živali.