Kronična bolečina postaja vse večji problem družbe. Že vsaka peta oseba v Evropi, skupno 150 milijonov ljudi, trpi za kronično bolečino, kar postaja vse večje breme za zdravstveni sistem. Poleg tega se zaradi kroničnih bolečin veča število bolniških odsotnosti in število prezgodnjih upokojitev. S tem povezani stroški na evropski ravni obsegajo 240 milijard evrov letno.
40 odstotkov bolnikov v Sloveniji poišče alternativno pomoč
Problem kronične bolečine je v Sloveniji zelo velik, opozarjajo v združenju za zdravljenje bolečine. Po najnovejši raziskavi iz junija 2019 zaradi nje trpi 22 odstotkov prebivalstva med 18. in 75. letom. Velika večina bolnikov obišče zdravnika, 40 odstotkov pa jih poišče tudi alternativno pomoč.
Najpogosteje je bolečina prisotna v križu, sklepih, okončinah, mišicah, sledijo pa glavoboli. Pri skoraj 3 bolnikov le-ta traja več kot 1 leto, samoocena jakosti bolečine pa je 6,8 po vizualno analogni lestvici (od 0 do 10).
Razumeti morajo tudi delodajalci
"Pri zdravljenju kronične bolečine smo bistveno manj učinkoviti kot pri zdravljenju akutne, zato je zelo pomembno, da akutno bolečino obravnavamo čim prej in čim bolj učinkovito ter s tem preprečimo nastanek kronične," pravi predsednik združenja Gorazd Požlep.
Helena Jamnik z rehabilitacijskega inštituta Soča pa ob tem poudarja pomen razumevanja kronične bolečine ne le s strani zdravstvenega, ampak tudi delodajalcev. "Kronične bolečine ne smemo razumeti kot problem drugih, saj lahko doleti vsakogar. V življenje se ponavadi priplazi skozi stranska vrata," pravi Jamnikova.
Kronično bolečino strokovnjaki pojmujejo kot bolečino, ki vztraja preko časa, ki je potreben za celjenje katerihkoli tkiv, kar pomeni od treh do šestih mesecev.
Sicer na inštitutu Soča potekajo programi interdisciplinarne rehabilitacije oseb s kronično bolečino. Izvajajo jih timi posebej usposobljenih zdravstvenih strokovnjakov, ki jih sestavljajo zdravnik, psiholog, fizioterapevt, delovni terapevt in socialni delavec. Osredotočajo se predvsem na izboljšanje funkcijskega stanja bolnika.
Namen programov je po besedah Jamnikove kronično bolečino prepoznati in ustrezno obravnavati "vse vidike zdravstvenih težav v sklopu kroničnega bolečinskega sindroma, tako fiziološke, psihološke kot tudi socialne".
V povprečju z bolečinami trpijo 4,8 let
"Ljudje, ki jih je doletela kronična bolečina, ne bodo nikoli več takšni, kot so bili. Zato rabijo pomoč pri ponovnem vključevanju v družbo," poudarja Jamnikova, ki na URI - Soča vodi ambulanto za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino. "Kronična bolečina lahko negativno vpliva na kakovost življenja posameznika in njegovih bližnjih. V Sloveniji povprečno za takšno bolečino ljudje trpijo kar 4,8 let."
