Zdravje > Aktualno
6940 ogledov

Bolezen ogledovalca izložb je vse pogostejša in zelo nevarna

Tlak na gležnju je za približno 30 do 50 odstotkov nižji kot na roki.

Ljudje se pogosto ne zavedajo, da imajo bolezen zamašenih žil, dokler ne pride do resnih zapletov. Sicer bo po napovedih letos v Sloveniji za periferno arterijsko boleznijo zbolelo dva do tri tisoč ljudi.

Okvara ledvic - dializa Zdravje Bolezen, ki jo ima vsak deseti odrasli, pride potiho in brez znakov

PAB ali periferna arterijska bolezen pomeni, da so arterije na nogi zožene ali zamašene, kar povzroča bolečine pri hoji in vodi v gangreno in amputacijo uda. Bolnik bolečino v mečih sprva čuti pri hitri hoji ali pri hoji navkreber, z napredovanjem bolezni pa tudi pri običajni hoji po ravnem.

"Zdravnik bo otipal oslabljene ali odsotne pulze na nogah. Koža stopal in goleni je lahko hladnejša, tanjša ali slabo poraščena. Tlak na gležnju je za približno 30 do 50 odstotkov nižji kot na roki."

Bolezen se vrsto let razvija počasi in bolniku sprva ne povzroča težav. Ko napreduje, je značilna tudi stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. "Bolnik ima težave že po 50 metrih hoje. Sicer bolezni še pred petdesetimi leti niso posvečali večje pozornosti, še pred pol stolerja je veljala za marginalno in so jo slabšalno poimenovali bolezen ogledovalca izložb," je povedal predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni Dr. Aleš Blinc.

Si znate otipati pulz?

V stadiju bolezni, ko torej prihaja do stiskajočih bolečin v nogah, so slabo tipljivi tudi pulzi na nogah. Zato so v teh dneh prostovoljni zdravstveni delavci po vsej Sloveniji delili nasvete, kako otipati pulz, ki je najosnovnejši pokazatelj, da je nekaj narobe zvašimi žilami.

Simptome bolezni si lahko ljudje zapomnijo s preprosto besedo BOM: Bolečnost v nogah, Odsotnost pulzov in Mrzle, neprekrvavljene noge.

Pulz na stopalni arteriji

Na bolezen torej lahko posumimo že s tipanjem stopalnih pulzov na hrbtišču stopala. Najprej izberemo točko med palcem in drugim prstom, potegnimo črto, ki povezuje točko med prstoma in sredino gležnja - stopalno arterijo bomo praviloma zatipali na sredi, med tema točkama ( glej sliko spodaj). Pulze vedno tipamo na obeh stopalih, jakost pulza mora biti na obeh stopalih podobna.

 | Avtor: Profimedia Profimedia

Pulz za gleženjski arteriji

Poskusimo zatipati še pulz na gleženjski arteriji, ki ga poiščemo na notranji strani gležnja. Zamislimo si črto med peto in hrbtiščem stopala. Na tej črti poiščemo najbolj izbočen del gleženjske kosti. Od najbolj izbočenega dela gleženjske kosti se pomaknemo za centimeter proti peti in poskušamo najti pulz. Slika spodaj:

 | Avtor: Profimedia Profimedia

Strokovnjaki priporočajo, da ga je treba pulz preveriti vsa dvakrat letno, če ste zdravi, ga boste zatipali na obeh nogah. Priporočajo vam, da to počnete nad 40 letom starosti, saj si lahko rešite življenje.

Če pulza ne otipate in imate težave, pojdite k zdravniku, ki bo dodatno preveril, kako je z vašimi žilami. "Velika večina bolniko nima težav, dokler ne pride do resnih zapletov. Bistvena je torej pravočasna postavitev diagnoze ter preventivno delovanje v smeri zmanjševanja dejavnikov tveganja tako s spremembo življenjskega sloga in navad kot tudi z uporabo zdravil," pojasni internist Rok Perme. 

Hitra in zanesljiva slovenska inovacija

V zadnjih letih imamo v Sloveniji na voljo hitrejša in cenejšo metodo, za katero verjetno malo ljudi ve, da je slovenska inovacija. Po informacijah podpredsednika Društva za zdravje srca in ožilja Francija Zalarja ima aparat, ki izmeri razmerje med vrednostjo sistoličnega krvnega tlaka v gležnju in na nadlakti, danes že več kot 500 splošnih ambulant v Sloveniji.

Leta 2010 sta ga na pobudo in ob pomoči srčno-žilnega kiruga Matjaža Špana razvila študenta elektrotehnike Tomo Krivc ter Jakob Šušterič. Prednosti avtomatskega merilnika gleženjskega indeksa so prihranek časa pri opravljanju meritve, ki se zmanjša iz sedanjih 30 minut na 1 minuto, enostavnost uporabe, saj je potrebno le namestiti manšete na roko in oba gležnja ter pritisniti gumb start, hkrati pa je diagnoza cenejša, saj jo lahko opravlja medicinski tehnik in ne zdravnik, so o dosežku, ki ga danes uporabljajo tudi izven naših meja, zapisali pri Start up Slovenija. 

Žile -Meritev gleženjskega indeksa | Avtor: V. L. V. L.

Še zanimivost o naših žilah

  • Arterije so cevi v katerih teče, s kisikom obogatena, kri iz srca do vseh organov. Cev ki se začne na meji s srcem imenujemo aorta.
  • Aorta ima na svojem začetku, pri odraslem moškem premer okrog 3 cm, pri ženskah malo manj (2,8 cm) in na začetku dol potekajočega dela , pri moškem premer okrog 2,5 cm, pri ženskah pa 2,2 cm. Od tod naprej se premer še komaj malo zmanjša do konca, kjer sta dva njena velika odcepa na desni in levi (arterije iliake), ki potekata v smeri spodnjih okončin in imata vedno manjši premer.
  • Arterije okončin imajo različna imena: v višini stegen se imenujejo femoralne, v višini goleni tibialne in fibularne, na stopalu stopalne, ki se zelo cepijo v vedno bolj drobne žile, do zadnjih vej, ki jih imenujemo kapilare (lasnice), ki imajo samo eno nežno steno (endotelij) prepustno za kisik, vitamine, minerale, hrano, ogljikov dvokis in ostanke presnove.
  • Steno aorte in večjih arterij tvorijo tri plasti: notranja, ki ji pravimo intima, je zelo tanka nežna opna, srednja (media) in zunanja. V velikih arterijah je srednja stena zelo bogata z mišicami, ki se lahko krčijo in s tem posredno dvignejo tlak v notranjosti žile.

Dolžina vseh žil je okrog 40.000 km. Po žilah prihajajo do zadnje celice kisik, hrana, hormoni, vitamini, minerali in po žilah se proti srcu vračajo ogljikov dioksid in ostanki presnove.

Za obstoj življenja naše telo nujno potebuje kisik, ki ga dobi iz zraka z dihanjem, dodaja internist Rok Perme in pojasni. "Kisik vstopi v kri preko stene kapilar v pljučih in se veže na krvno barvilo ali hemoglobin v rdečih krvničkah ali elitrocitih, ki veže zelo veliko količino kisika, mnogo večjo kot če bi kisik potoval raztopljen v krvi. Tako veza, kisik potuje po žilah do najtanjšiih žil (kapilar). Tam izstopi in se veže na tamkajšnje snovi, da nastane energija, potrebna za življenje. Pri izgorevanju se veže na ogljik, da tvorita ogljikov dvokis (CO2 = ogljikov dioksid)), ki vstopi v drobne vene in se izloči iz telesa preko pljuč." 

vanda.levstik@zurnal24.si

 

 

 

 

 

Komentarjev 3
  • Janez_53 16:37 16.marec 2019.

    Avtorica Vanda Levstik, malce več poznavanja teme pa bi vseeno morali imeti, če že hočete pisati o tem! Rdeče krvničke niso ELEKTROCITI, ampak ERITROCITI!!! To smo se učili že v osnovni šoli!

  • kara 14:38 16.marec 2019.

    "Odsotnost pulza na nogah, je prvi pokazatelj. Priporočajo vam, da počnete nad 40 letom starosti, saj si lahko rešite življenje. Kako ga pravilno otipati..." Ga. Vanda in lektor na zurnalu24, sta si prebrala tole skropucalo?!?!