Zdravje > Aktualno
339 ogledov

Carski rez bi plačala, a pri nas te izbire ni

Carski rez Profimedias
Četudi se Slovenija uvršča med države, kjer se opravi relativno malo carskih porodov, se delež le teh v zadnjih letih povečuje. Porodnice se zanj ne morejo odločati same, tudi proti plačilu ne, saj še vedno velja, da je carski rez optimalna izbira le v primeru medicinskih indikacij.

Carski rez so v letu 2013 v Sloveniji opravili v 19,4 primera na sto živorojenih otrok. S tem se naša država uvršča v skupino držav, v katerih se redkeje odločamo za ta poseg. V Turčiji, ki je na samem vrhu držav OECD, poseg opravijo pri polovici porodnic, že v sosednji Italiji pa celo v 36 odstotkih. Prav tako razmeroma veliko carskih rezov naredijo na Poljskem, v Švici ali Nemčiji, povsod je delež nad 30 odstotkov (Glej tabelo spodaj).

Rast v zadnjih dvajsetih letih

Tudi v Sloveniji je pri tem posegu opaziti izrazito rast v zadnjih dvajsetih letih. Leta 1990 so se za carski rez odločili le v devetih primerih, leta 2000 v 11 primerih, leta 2005 v 15 primerih na sto živorojenih in leta 2011 v 19,4 primerih.

"Povečevanje števila carskih rezov je prisotno povsod po svetu in odgovor o razlogih je povsod ter tudi pri nas kompleksen," pojasnjuje Gorazd Kavšek, vodja porodnega bloka z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. "Del povečanja, če pogledamo od 80 oziroma 90 let, je dobrodošel in gre na račun večje varnosti tako za plod kot za porodnico. Približna ocena je, da je nekako 10 do 15 odtotkov carskih rezov potrebnih za optimalno (čim manjšo) perinatalno ter maternalno umrljivost in obolevnost." 

Ob zapletih

Vse kar je več, je po besedah Kavška posledica mnogoterih dejavnikov, tako socioekonomskih kot odraz sistemske organiziranosti zdravstva na makro in mikro nivoju. "Na odstotek carskih rezov vpliva tudi kulturološki odnos družbe na rojevanje in odnos družbe do zdravstvenega sistema in obravnave neugodnih izidov nosečnosti in poroda," pojasnjuje Kavšek. "S tem mislim na odnos celotne družbe do zdravniških napak in zapletov ter odnos represivnega državnega aparata (sodstvo) do odgovornosti." V tem segmentu po oceni Kavška še vedno preveč velja, da je carski rez edina pametna in opravičljiva rešitev in pogosto vprašanje na sodiščih se glasi: "Zakaj niste naredili carskega reza?"

Dodaja, da so odgovori izredno redko enoznačni in strokovna razlaga prepogosto izzveni kot opravičevanje in prikrivanje napak, ki so jih zagrešili zdravniki. "Na drugi strani uporabniki zdravstveni sistem prevečkrat vidijo v luči trgovinske storitvene dejavnosti, kot 'pridem, vidim (kupim?), grem?'," poudarja Kavšek. "Optimalna zdravstvena oskrba je pogosto povezana tudi z neko mero potrpežljivosti in predvsem zaupanja, da so postopki in posegi, čeprav v danem trenutku težje razumljivi, nujni v cilju optimalnega izhoda tako za porodnico kot za plod."

V Sloveniji je stopnja carskih rezov trenutno zadovoljiva, opazen pa je trend rahlega povečevanja stopnje carskih rezov. "To smo v naši stroki prepoznali in preteklo leto začeli vseslovensko akcijo o tej problematiki," še pravi Kavšek. "Jeseni je Združenje za perinatalno medicino in Zdravniška zbornica Slovenije organiziralo okroglo mizo na temo povečevanja carskih rezov, ki je bila tudi kot uvod v letošnje Novakovo srečanje perinatologov, kjer želimo natančno analizirati posamezne vzroke za ta porast in sprejeti skupna stališča, da bi v bodoče ohranili ugodno razmerje carskih rezov."

Samoodločanje proti strokovni utemeljenosti

V Sloveniji, se porodnice, za razliko od nekaterih drugih držav, ne morejo (tudi proti plačilu ne) same odločiti za carski rez. "Strah me je vaginalnega poroda, zato sem dvakrat rodila s carskim rezom," pove porodnica, ki si je zagotovila strokovno mnenje klinične psihologinje, na podlagi katerega so ji opravili carski rez. "Plačala bi tudi dva tisoč evrov, da mi le ne bi bilo treba roditi vaginalno." 

Nekateri ginekologi se tudi pri nas zavzemajo za to, da bi se ženska same odločile za carski rez. Pred tem bi jih seveda obvestili o možnih zapletih carskega reza in morale bi podpisati ustrezno listino o prevzemanju dela odgovornosti za zaplete, ki niso posledica malomarnega dela ali neustrezne obravnave zdravstvenega osebja, ter doplačati razliko nad stroški naravnega poroda. Za zdaj pa ostaja, da se carski rez lahko opravi le, če so zanj strokovno uremeljeni zdravstveni razlogi.

"Tukaj se vedno bije bitka med pravico do samoodločanja in pravico zagovarjanja, kaj je strokovno najboljše tako za žensko in za plod, oziroma novorojenčka," pojasnjuje Kavšek. "Tudi zdravnik ima konec koncev pravico, da odkloni poseg, ki je strokovno neupravičen in prinaša večje tveganje za porodnico in plod. Naše osnovno etično načelo je še vedno 'Primum nil nocere!'" ("Predvsem ne škoduj!')"

Carski rez je operacija, zato je bolj tvegan

Poudarja, da strokovno še vedno velja (vsepovsod po svetu), da je carski rez optimalna izbira le v primeru medicinskih indikacij. "Še vedno je več možnosti za zaplete pri carskem rezu kot po vaginalnem porodu in zato zagovarjamo stališče, da je potrebno pretehtati tveganja, preden se odločimo za dokončanje nosečnost/poroda s carskim rezom," poudarja Kavšek. "Seveda pa je med indikacijami tudi psihološka indikacija (strah pred porodom), ki pa mora biti ustrezno verificirana."
 
Pri elektivnih carskih rezih, ko se že v nosečnosti odločijo, da bodo izvedli carski rez, je najpogostejša indikacija, ki v zadnjih letih raste, stanje po predhodnem carskem rezu. "Sledijo kronična obolenja porodnic, ki zapletajo nosečnost in porod, zapleti same nosečnosti, npr. preklampsiha, zastoj plodove rasti, nepravilna vstava (predvsem medenična) in večplodna nosečnost," pojasnjuje Kavšek. "Pri uregntnih carskih rezih, ko se porod že prične, pa sta najpogostejši indikaciji kefalopelvino nesorazmerje (relativno prevelik plod za medenico) in akutno ogrožen plod (fetalni distres)."
 

Ugoden stres med vaginalnim porodom

Na previdno odločanje za carski rez vplivajo tudi posledice, ki jih le ta ima na otroka. "Vaginalni porod je proces, ki ugodno vpliva na otroka, v kolikor seveda ni zapletov," še poudarja Kavšek. "To je neke vrste priprava (ugoden stres) na zunanje okolje in tak otrok se hitreje in boljše adaptira na življenje izzven maternice."
 
irma.hus@zurnal24.si
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.