Vodja misije Združenih narodov proti eboli Anthony Banbury je Varnostnemu svetu ZN iz Akre v Gani sporočil, da svet trenutno izgublja dirko s smrtonosno boleznijo in čas je pri tem sovražnik, saj ukrepi proti širitvi ebole za zdaj ne dohajajo bolezni, ki je že začela ogrožati mir in varnost v zahodni Afriki.
Banbury je v torek dejal, da je njegova misija postavila sedež in začela delovati v Akri s hitrostjo, ki za ZN ni običajna, trenutno pa izdelujejo celoten načrt strategije boja proti bolezni, ki je doslej zahtevala 4.500 smrtnih žrtev. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da bo do decembra število novih primerov okužb naraslo na do 10.000 na teden.
V bolnišnicah in varno pokopani
"V 60 dneh od 1. oktobra naprej mora biti 70 odstotkov okuženih v bolnišnicah in 70 odstotkov žrtev varno pokopanih, če želimo ustaviti širjenje bolezni," je dejal Banbury. Vendar bodo imeli v treh državah zahodne Afrike, kjer je izbruh najhujši, v Gvineji, Sierri Leone in Liberiji, do 1. decembra le 4.300 postelj, potrebovali pa jih bodo še 7.000.
Potrebujejo tudi 15 diagnostičnih laboratorijev sposobnih obdelave 100 vzorcev na dan, ekipe za pokop žrtev je potrebno povečati s sedanjih 50 na 500, potrebnih je 1000 vozil, zaščitne obleke, urjenje delavcev in denar za plače. Vse to pred 1. decembrom. Svet mora odločno ukrepati na štirih področjih. "To so identifikacija žrtev okužb in nadzor, zdravljenje, varni pokopi in informiranje ljudi," je še dejal Banbury.
Grozi izguba napredka
Generalni podsekretar ZN za mirovne operacije Herve Ladsous je opozoril, da Liberiji grozi izguba vsega napredka v zadnjih desetih letih po koncu državljanske vojne, saj ebola povečuje družbene in politične napetosti, zdravstveni sistem države pa je pred kolapsom. Pomočnik generalnega sekretarja ZN Taye Brooks Zerihoum pa je povedal, da ebola ogroža celotno zahodno Afriko, med drugim zaradi zmanjšanja čezmejnega varnostnega in gospodarskega sodelovanja.
VS ZN so poročali tudi predstavniki Liberije, Gvineje in Sierre Leone, ki so se zahvalili za vso dosedanjo pomoč, vendar prosili za več, ker dosedanja pomoč ne zadošča. V Washingtonu je to povedal tudi predsednik ZDA Barack Obama in pozval svet, naj stori več kot doslej.
Niso storili vsega
V ZDA se še vedno ubadajo s posledicami klavrnega odziva bolnišnice v Dallasu na prvi primer izbruha bolezni znotraj ZDA. Direktor centra za nadzor nad boleznimi in preventivo (CDC) Tom Frieden je v torek prvič priznal, da zdravstvene oblasti na vseh ravneh niso storile vse, kar je bilo v njihovi moči. To je povedal potem, ko je dva tedna trdil, da delajo in so storili vse, kar lahko.
Še vedno ni jasno, kako se je z ebolo okužila medicinska sestra prezbiterijanske bolnišnice, ki je skrbela za sedaj že pokojnega Thomasa Erica Duncana, ki je bolezen prinesel iz Liberije 20. septembra. Pet dni kasneje je poiskal zdravniško pomoč v omenjeni bolnišnici. Poslali so ga domov z antibiotiki, čeprav jim je povedal, da je prispel iz Liberije. Zdravstveno stanje se mu je poslabšalo in se je 28. septembra vrnil v bolnišnico, kjer so ga potem osamili in neuspešno zdravili do konca prejšnjega tedna, ko je umrl.
Zdravijo jo s pomočjo krvne plazme
Zdravila ga je tudi 26-letna medicinska sestra Nina Pham, ki je zbolela za ebolo, čeprav je bila pri oskrbovanju Duncana v zaščitni obleki. Phamova se zdravi s pomočjo krvne plazme ameriškega misijonarja, ki je zbolel za ebolo in ozdravel. Počuti se dobro in bo morda preživela. Za Duncana je skrbelo 76 ljudi, ki so sedaj vsi pod nadzorom. Zdravstvene oblasti v ZDA zaradi Duncana nadzirajo skupaj 125 ljudi, s katerimi je imel stik.
Frieden je dejal, da bi morali v Dallas nemudoma poslati ekipo specialistov za nalezljive bolezni, kar bi morda preprečilo okužbo Phamove. Odslej bodo takšno ekipo poslali nemudoma tja, kjer bo potrjena okužba in strokovnjaki bodo vodili zdravljenje in oskrbo bolnikov. Frieden je prav tako napovedal, da bo odslej za bolnike skrbelo manj ljudi, kot jih je za Duncana, da bo manj možnosti širitve okužb.
