Ameriški in japonski znanstveniki so uspešno ustvarili hibridne zarodke iz živalskih in človeških celic, kar naj bi bil prvi korak v poskusih gojenja organov za ljudi v živalih, preden bi jih presadili v človeške paciente, poroča danes Financial Times.
Znanstveniki so uporabili tehnike urejanja genetskega zapisa v človeških izvornih celicah in jih vnesli v zarodke ovac in koz. Tovrstne "himere", ki imajo celice obeh vrst, so se razvijale do treh tednov.
Hiro Nakauchi iz Univerze v Tokiu je že ustvaril miš s slinavko podgane, ki so jo nato presadili v miš z diabetesom. In ta slinavka je nato proizvajala dovolj inzulina, da miš ni imela več diabetesa, prav tako pa njeno telo ni zavrnilo organa.
"Naslednji korak je, da gremo na večje živali," je Nakauchi napovedal na konferenci Ameriškega združenja za napredek v znanosti, ki je potekala v teksaškem Austinu.
Delo Nakauchija je pokazalo, da je mogoče vzgojiti organe v eni vrsti za zdravljenje bolezenskih stanj v drugi vrsti, ne da bi bilo treba zavirati delovanje imunskega sistema, je razložil Pablo Ross iz Kalifornijske univerze, sicer sodelavec Nakeuchija.
"Moramo rešiti to grozno pomanjkanje organov za presaditve. Samo v ZDA vsak dan umre 20 ljudi, ker ne dobijo organov, ki jih potrebujejo," je povedal Ross.
Kaj je Ksenotransplantacija?
To delo tako obuja idejo tako imenovane ksenotransplantacije - gojenja organov - na primer srca ali ledvic - v živalih, zlasti prašičih, ki bi jih nato odvzeli za presaditev v ljudi. Ideja je bila, da bi vzgojili genetsko prilagojene organe, ki bi bili sprejemljivi za človeški imunski sistem in ne bi prišlo do zavračanja teh organov v telesu oziroma uporabe močnih zdravil za zaviranje imunskega sistema, kar pa potem povzroča težave pri splošnem zdravju pacienta, ker ima oslabljen imunski sistem.
Ksenotransplantacija - ta način zdravljenja se uporabi za presaditev organ, ki je vzgojen v živali prav za ta namen. Sprva so bili poizkusi usmerjeni na človeku najbolj sorodne živali - opice (šimpanzi in pavijani).
To naj bi zdaj dosegli s križanjem zarodkov živali in izvornih celic človeka. "Izbrali smo delo s prašiči in ovcami, ker so njihovi organi podobne velikosti in oblike kot človeški in ker hitro rastejo," je še pojasnil profesor Ross. Razvoj od zarodka do povsem odrasle živali - in s tem potencialno razvitega organa - bi namreč trajal le devet mesecev.
Ross je z napredkom zelo zadovoljen, čeprav bo morda trajalo še kar nekaj let, da bi razvili vso potrebno tehnologijo za varno uporabo tovrstnih organov pri ljudeh. "A stvari se premikajo zelo hitro," je bil optimističen.
