Vsaka stota smrt po svetu je posledica samomora, sporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki poziva k nujnim ukrepom za zajezitev naraščajoče krize duševnega zdravja, zlasti med mladimi.
Po podatkih zdravstvene agencije Združenih narodov je bilo leta 2021 – to je zadnje leto, za katero so na voljo podatki – 727.000 samomorov po vsem svetu. V letu 2024 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 363 oseb. Od tega je bilo 275 moških in 88 žensk.
"Po vsem svetu samomor predstavlja več kot eno od 100 smrti, na vsako smrt pa je 20 poskusov samomora," je dejala Devora Kestel, vodja oddelka za nenalezljive bolezni in duševno zdravje pri WHO. "Ti samomori so vplivali na nešteto življenj, saj so se bili prijatelji, skrbniki in ljubljene osebe prisiljeni spopadati z nepredstavljivimi stiskami," je povedala.
Eden od vodilnih vzrokov smrti med starimi od 15 do 29 let
Poročilo WHO o duševnem zdravju v svetu danes poudarja, da samomor ostaja eden od vodilnih vzrokov smrti med mladimi v vseh geografskih območjih in socialnoekonomskih okoljih.
Ugotovili so, da je bil leta 2021 drugi najpogostejši vzrok smrti deklet in žensk, starih od 15 do 29 let, ter tretji najpogostejši vzrok smrti moških v isti starostni kategoriji.
Skoraj tri četrtine vseh samomorov se zgodi v državah z nižjimi dohodki, kjer živi večina svetovnega prebivalstva, še pišejo v poročilu.
Hitreje kot svetovno prebivalstvo
WHO opozarja, da se stopnja samomorov sicer počasi zmanjšuje, vendar pa se razširjenost duševnih motenj, kot sta tesnoba in depresija, povečuje. "Med letoma 2011 in 2021 se je število ljudi z duševnimi motnjami povečevalo hitreje kot svetovno prebivalstvo," so zapisali.
Publikacija Svetovno duševno zdravje danes, ki vključuje zadnje podatke o razširjenosti in posledicah duševnih bolezni iz različnih študij, kaže, da je leta 2021 skoraj vsak sedmi na svetu živel z duševno motnjo.
Vsak sedmi
Najbolj pogosti vrsti duševni motenj sta anksioznost in depresija. Prizadeneta ljudi vseh starosti in ravni dohodka, kažejo podatki, ki so jih zbrali pri WHO. Duševne motnje so nekoliko bolj pogoste (53,1 odstotka) pri ženskah kot moških, skoraj polovica pa se začne pred 18. letom.
Večina ljudi z duševnimi motnjami ne dobi formalne zdravstvene oskrbe. Tako je manj kot devet odstotkov ljudi s hudo depresivno motnjo po vsem svetu prejelo primerno zdravljenje.
Vpliv na gospodarstvo
Duševne motnje vplivajo tudi na gospodarstvo. Poleg precejšnjih stroškov za zdravljenje so še večji posredni stroški, zlasti zaradi izgubljene produktivnosti. Samo depresija in anksioznost svetovno gospodarstvo vsako leto staneta približno tisoč milijard dolarjev, so navedli v publikaciji.
WHO je opozorila, da je treba po vsem svetu nujno okrepiti dostop do zdravstvene oskrbe na področju duševnega zdravja, pa tudi zmanjšati stigmo in odpraviti temeljne vzroke duševnih bolezni, so zapisali v sporočilu za javnost.
"Vlaganje v duševno zdravje pomeni vlaganje v ljudi, skupnosti in gospodarstva, torej je naložba, ki si je nobena država ne more privoščiti zanemariti," je poudaril generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
WHO je po štirih letih objavila tudi raziskavo Atlas duševnega zdravja 2024, v kateri so ocenili stanje na področju duševnega zdravja v 144 državah, med katerimi sicer ni Slovenije. Ugotovili so, da so povsod potrebne večje naložbe in ukrepi za zaščito duševnega zdravja.
dezurni@styria-media.si
Sedaj gre vse v smeri, kako je življenje polno pritiskov in substanc, ki to blažijo. Anksiolitikov in antidepresivov se premalo predpisuje, uporaba THC pa odsvetuje. Ampak prava nevarnost tiči drugje. Priča smo pravi epidemiji hitro napredujočih rakavih bolezni zaradi učinkov kovid mRNA cepiv.