Zdravje > Aktualno
12392 ogledov

Številni Slovenci bodo kmalu prejeli posebno pismo, preverite, če ste med njimi

onkološki inštitut Saša Despot onkološki inštitut
Presejalni programi Zora, Dora in Svit so prepoznani kot primeri dobrih praks tudi v tujini. Zdaj sta v pripravi še Peter in Luka.

O uspešnih presejalnih programih Zora, Dora in Svit smo na našem portalu že velikokrat pisali. "Vsako neodgovorjeno vabilo pomeni zamujeno priložnost za ohranitev zdravja ali celo življenja," nas ves čas opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje( NIJZ).

Če uspe raka odkriti v zgodnjem stadiju, ko še ni razširjen, je lahko zdravljenje manj invazivno in kljub temu bolj uspešno, kakovost življenja bolnikov med in po zdravljenju pa je večja. In prav to omogočajo presejalni programi, ki so sistematično odkrivanje zgodnjih stadijev raka pri ljudeh, ki se počutijo povsem zdravi.

Svit  | Avtor: Svit Svit
Slovenija je ena izmed vodilnih držav v Evropi, ki svojim prebivalcem nudi vsa z dokazi podprta organizirana presejanja za rake. Presejalni programi Zora, Dora in Svit so prepoznani kot primeri dobrih praks tudi v mednarodnem prostoru. 

Slovenski strokovnjaki pod okriljem onkološkega inštituta zdaj snujejo še dva programa. S Petrom bodo iskali in zdravili zgodnje oblike raka prostate, z Luko pa pljučnega raka. V okviru slovenskega tedna boja proti raku, so na Onkološkem inštitutu predstavili raziskavi, ki bosta podlaga za vzpostavitev omenjenih programov.

Rak prostate

Pri raku prostate pri nas testiranje že obstaja, vendar priložnostno. Strokovnjaki opozarjajo, da je priložnostno presejanje za raka prostate z določanjem vrednosti PSA pri moških v Sloveniji preveč razširjeno, kar prispeva k prekomerni diagnostiki in verjetno prekomernemu zdravljenju, hkrati pa ne zmanjšuje umrljivosti zaradi raka prostate.

Prekomerno diagnostiko je tako mogoče zmanjšati le organiziranim presejanjem, ki na nadaljnjo diagnostiko usmerja le tiste moške, ki imajo večje tveganje za raka agresivnejše oblike prostate.

Rak prostate | Avtor: Profimedia Profimedia
"Kljub temu nekaterih moških, ki se jim v presejanju odkrije raka prostate, ni potrebno zdraviti takoj, ampak se jih aktivno spremlja in zdravljenje odloži, ne da bi s tem vplivali na njihovo preživetje. S tem se ohrani tudi kakovost življenja, saj ima vsako zdravljenje raka prostate lahko neželene sopojave," pojasni Janka Čarman, vodja projekta Peter. "Ker raka prostate ne znamo preprečevati z ukrepi primarne preventive in ker ne znamo odkrivati predrakavih sprememb, pri tem raku ne pričakujemo zmanjšanja pojavnosti bolezni. Pričakujemo pa manjšo pojavnost lokalno napredovalih rakov in metastatske bolezni," doda strokovnakinja. 

Program Peter

Že v letošnjem letu se bo, v sodelovanju s tujimi strokovnjaki in s podporo Ministrstva za zdravje, začela manjša raziskava, ki bo ocenila dejanske potrebe po opremi in kadrih za izvedbo organiziranega populacijskega presejanja za raka prostate v Sloveniji. K sodelovanju bo naključno vabljena skupina moških med 50. in 69. letom starosti. Tako bodo v tem in prihodnjem letu presejalno testirali okoli 6000 moških. Analiza rezultatov bo izhodišče za načrtovanje večje pilotne raziskave in oblikovanje organiziranega presejalnega programa za raka prostate.

Pljučni rak

V Sloveniji je pljučni rak tretji najpogostejši rak, vsako leto zboli okoli 1600 oseb. Po umrljivosti  je pljučni rak na prvem mestu, saj je vsaka peta smrt, ki jo beležimo zaradi raka, posledica pljučnega raka. Letno tako zaradi pljučnega raka umre okoli 1200 oseb. "Preživetje bolnikov s pljučnim rakom je slabo predvsem zato, ker ga na podlagi simptomov običajno odkrijemo pozno. Če bi ga v presejalnem programu odkrivali prej, bi lahko preprečili veliko smrti. Ker je pljučni rak v veliki meri povezan s kajenjem, je izjemnega pomena, da ob snovanju presejalnega programa v okviru projekta Luka načrtujemo tudi dodatne napore za preprečevanje začetka in opuščanje kajenja," pa pravi Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštututa. 

Pljučni rak | Avtor: Profimedias Profimedias
"Petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom je okoli 25-odstotno in se le počasi zvišuje. Zdravljenje pljučnega raka je uspešnejše, če ga odkrijemo v zgodnjem stadiju, vendar dovolj zgodaj odkrijemo le okoli 20 odstotkov bolnikov. Pri teh je petletno preživetje več kot 60-odstotno. Kar polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejanega raka, ki ga praviloma ne moremo pozdraviti," je dodala
Martina Vrankar, vodja projekta Luka.

Program Luka

Pljučnega raka odkrivajo z uporabo računalniške tomografije (CT) z nizkimi odmerki. V raziskavo bodo vključeni dolgotrajni aktivni ali bivši kadilci, ki nimajo simptomov in so stari od 50-74 let. Cilj presejalnega programa bo po njenem zmanjšati umrljivost za 20–25 odstotkov in povečati delež bolnikov, ki imajo odkrito bolezen v zgodnjem stadiju z 20 na 60 odstotkov.

Podobno kot v projektu Peter bodo pred uvedbo presejalnega programa za pljučnega raka najprej izvedli pilotno raziskavo, pred začetkom presejalnega testiranja je namreč treba predvideti kapacitete, potrebne za testiranja, pa tudi za zdravljenje bolnikov.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 18
  • irena213 12:51 08.marec 2025.

    Kdo je že ukinil preventivne ambulante???

  • Avatar Mehičanka76
    Mehičanka76 00:57 04.marec 2025.

    Naše zdravstvo na eni strani tone, na drugi pa imamo še vedno boljše zdravstvo, kot po večino držav sveta.

  • rd2dmk2 20:45 03.marec 2025.

    še več traparije. in naj ne govorijo da je to dobra praksa. ugotovili so že pred mnogo leti da je to samo potrata denarja, ko pa bi bolniki res rabili diagnoze in zdravljenje pa. eee. sorry ni penezev. zamislite si ...prikaži večsi kolk porabijo samo za kuverte - znamke. in kdo kasira ? en privat lab. dnar bodo zmetal privatnikom za brezveze. če te kaj šrauba pejd k dohtarju pa te pregledajo. ne pa. kmalu te bodo pregledoval vsako leto za kaj še? sifilis, pa demenco, pa..pa kar tako , pa za covid-19. usput.