Zdravje > Aktualno
20 ogledov

Pomoč bi morala biti dostopnejša znotraj zdravstvenega sistema

Depresija Profimedias
"Zaradi nezadostne mreže psihološke pomoči znotraj zdravstvenega sistema se duševne stiske med prebivalstvom še poglabljajo," opozarjajo v Zbornici kliničnih psihologov Slovenije.

Ob današnjem svetovnem dnevu zdravja, ki je posvečen depresiji in ga obeležujemo z geslom spregovorimo o depresiji, Svetovna zdravstvena organizacija sledi cilju, da bi več ljudi z depresijo poiskalo in tudi prejelo ustrezno strokovno pomoč.

Svetovna zdravstvena organizacija WHO je marca 2017 ocenila, da več kot 300 milijonov ljudi po svetu živi z depresijo in da ta predstavlja vodilni razlog obolevnosti in oviranosti v vsakodnevnem funkcioniranju.

Po podatkih WHO se življenjska prevalenca depresije giblje od 5 do 12 dvanajst za moške in 10 do 25 odstotkov za ženske. "Prevalenca depresije se v zadnjih letih povečuje v zgodnejših razvojnih obdobjih, začetek depresivne motnje pa sega vedno pogosteje v adolescenco in obdobje zgodnje odraslosti. Čeprav obstaja za depresijo učinkovita pomoč, jo prejme manj kot polovica ljudi v svetu," opozarjajo v Zbornici kliničnih psihologov.

Znotraj zdravstvenega sistema

V Zbornici opozarjajo na pomembnost dopolnjevanja mreže dostopnih programov pomoči znotraj zdravstvenega sistema predvsem s hitro dostopnimi oblikami psihološke pomoči, utemeljenimi na znanstvenih spoznanjih in podprtimi z dokazi o učinkovitosti. Med psihološkimi oblikami pomoči, ki so dostopne v Sloveniji, so to vedenjsko-kognitivna, psihoanalitična in sistemska družinska terapija.

"Če želimo biti učinkoviti pri zamejevanju številnih neugodnih posledic nezdravljenih ali pozno zdravljenih motenj razpoloženja tako za posameznika kot za celotno družbo, moramo okrepiti predvsem mrežo skrbi za duševno zdravje na primarni ravni zdravstvenega sistema, torej v ambulantah zdravstvenih domov v celotni Sloveniji," pravi predsednica Zbornice kliničnih psihologov, dr. Sana Čoderl Dobnik .

Pojasnjuje, da imamo trenutno za otroke in odrasle skupaj v zdravstvenih domovih zgolj 55 specialističnih ambulant za klinično psihologijo , kjer lahko ljudje v stiski dobijo psihološko pomoč, čakalne dobe za terapevtske obravnave pa so povsod predolge.

"Skrb za duševno zdravje Slovenk in Slovencev bi bilo treba nujno izboljšati s preglednim sistemom stopnjevanih oblik pomoči znotraj zdravstvenega sistema," menijo v zbornici. Depresija se namreč po njihovih izkušnjah lahko pojavi kot prehodna in s pravočasno obravnavo obvladljiva motnja razpoloženja brez dodatnih zapletov, lahko pa je le eden od simptomov globljih težav v duševnem zdravju, bolezni odvisnosti in zapletenih družinskih, delovnih ali širših okoljskih dejavnikov.

"Prav tako ne zmanjšuje samo kakovosti življenja obolelega, ampak bistveno vpliva tudi na njegove bližnje. Kot smo si ljudje tudi sicer različni, se med seboj razlikujemo tudi v tem, kakšen je potek depresivne motnje, odzivnost na zdravljenje ter v dejavnikih tveganja in zaščitnih dejavnikih," opisujejo. Učinkovito zdravljenje je po njihovih besedah vedno prilagojeno posamezniku in tako morajo strokovnjaki pri načrtovanju najprej opredeliti vse dejavnike, ki so prispevali k nastanku in vzdrževanju motnje: "Zato je pomembno, da imajo na voljo tako programe, namenjene predvsem sekundarni preventivi kot programe zdravljenja, prilagojene različnim potrebam iskalcev pomoči."

Žalost in tesnobnost

"Ko je človek preplavljen z vztrajnimi občutji žalosti, tesnobnosti ali notranje praznine in se spoprijema z zmanjšanimi zmožnostmi na vseh področjih vsakodnevnega življenja, potrebuje jasne informacije o tem, kje in kakšno obliko pomoči lahko dobi," je prepričana predsednica.

Mlado dekle | Avtor: Profimedias Profimedias
Nedopustno se ji zdi, da potuje od naslova do naslova, se spopada s čakalnimi dobami, napotnimi dokumenti, preverjanjem referenc različnih terapevtov in preizkušanjem različnih, pogosto povsem neučinkovitih samoplačniških oblik pomoči. "Neuspešni poskusi zdravljenja še dodatno poslabšajo potek bolezni, saj človek, ki je že večkrat neuspešno poskušal obvladati svoje težave, izgubi tako zaupanje v strokovnjake, kot tudi upanje, da je izboljšanje sploh mogoče. S tem se še poveča tudi ogroženost za samomor," opozarjajo.

Posebej opozarjajo tudi na pomembnost pravočasne in učinkovite obravnave depresivnih motenj pri nosečnicah in pri starših, ki skrbijo za otroke: "Nezdravljena oziroma dlje trajajoča depresija pri starših je pomemben dejavnik tveganja za čustvene in vedenjske težave otrok. Prav tako je ključno, da lahko strokovnjaki zagotovijo pravočasno in učinkovito pomoč za otroke in mladostnike, ki so v primeru težav v duševnem zdravju še posebej ranljivi, saj se te pogosto nadaljujejo v  odraslosti."

Čakalne dobe v ambulantah kliničnih psihologov se tudi za otroke po njenih besedah v zadnjih letih le podaljšujejo in so že nekaj časa nedopustne, za prvi pregled je potrebno čakati tudi do 12 mesecev, za terapevtsko obravnavo pa še dlje.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.