Zdravje > Aktualno
532 ogledov

Prašni delci v zraku: To naredijo v našem telesu

Težave z dihanjem Profimedias
Kamorkoli delec pride, povzroči vnetno reakcijo in to vodi v nastanek različnih bolezni.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) v Sloveniji zaradi onesnaženega zraka umre okoli 1500 ljudi na leto, kar je približno desetkrat več kot v prometnih nesrečah. Žalostna statistika, ki se je še vedno premalo zavedamo in seveda ukrepamo.

Nasploh pozabljamo ali premalo vemo, da onesnažen zrak še kako vpliva na kvaliteto in dolžino našega življenja. Na inštitutu so na primer izračunali, da je v prestolnici življenjska doba zaradi onesnaženega zraka statistično krajša za več kot eno leto.

O majhnih,  pa vendarle zelo nevarnih delcih, ki lebdijo po zraku, smo že velikokrat slišali. Vemo, da je to prah, ki ga je v določenem času več ali manj, ter se na določenih predelih Slovenije izvajajo meritve. Pa vemo, kako ti delci pridejo v naše telo in predvsem kakšne so posledice?

Delci, ki lahko lebdijo v zraku so velikosti do 35 mikronov (1 mikron je tisoči del milimetra), zato jih pri dihanju tudi vdihavamo. Manjša kot je velikost teh delcev bolj so problematični za zdravje ljudi, na osnovi številnih raziskav in meritev po celem svetu, opozarjajo strokovnjaki.

Bolezni dihal

Prašni delci | Avtor: MOP MOP

Predstojnik Centra za zdravstveno ekologijo na Nijz Peter Otorepec pravi, da ti delci v naših dihalih sprožijo oksidativni stres in vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje: "Če ima kdo kronično bolezen dihal, sem mu lahko  v času, ko je v zraku veliko teh delcev, bolezen še dodatno poslabša.  Zato v teh dneh beležimo veliko sprejemov v bolnišnice, pa tudi več umrlih," pravi Otroepec, ki opozarja, da bolezni dihal še zdaleč niso edini problem.

Bolezni srca in ožilja, diabetes, bolezni živčevja

Najmanjši delci namreč iz dihal potujejo še v ostale organe v različna tkiva, organe, kjer tudi povzročajo vnetje: "Kamorkoli delec pride, povzroči vnetno reakcijo in to vodi v nastanek različnih bolezni. Ti delci poleg bolezni dihal povzročajo še bolezni srca in ožilja, arteriosklerozo, predčasno umrljivost zaradi bolezni srca, možganske kapi. Nove raziskave kažejo, da delci povzročajo sladkorno bolezen tipa dve in tipa ena, bolezni živčevja, senilno demenco, ob tem pa je treba poudariti, da je v teh produktih gorenja tudi veliko rakotvornih snovi katerih delci dokazano povzročajo raka pljuč in verjetno tudi raka mehurja."

Zdravje, klima, vidljivost

Delci so naravnega (dim gozdnih požarov, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (energetski objekti, promet, industrija, individualna kurišča).

Poleg tega, da vplivajo na zdravje, ti delci vplivajo tudi na klimo in na primer vidnost. Nazorni primer slabe vidljivosti je na primer Peking, ki ga pogosto prikazujemo kot najbolj onesnaženo mesto na svetu.

Peking prekril smog | Avtor: EPA EPA


Previsoke koncentracije drobnih prašnih delcev  so resen problem  tudi številnih slovenskih naselij, dolin in še posebno kotlin.
Individualna kurišča v Zasavju | Avtor: Bralka Bralka

 

V pravilniku o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka je mejna dnevna vrednost za delce PM10 50 mikrogramov na kubični meter zraka, neslavno prvo mesto pa si v Sloveniji  delita Celje in Zasavje.

Brošura kurjenje | Avtor: MOP MOP


Povišane ravni delcev v zraku se pojavljajo predvsem pozimi, ko se cestnemu prometu pridružijo še kurišča in neugodni klimatski pogoji.

Na Nijz zato vsako leto opozarjajo, da lahko okoli tega veliko naredimo  tudi sami in nam ob tem predlagajo naslednje ukrepe:

  • V stanovanju znižajmo temperaturo ogrevanja (najnižja temperatura zraka za toplotno ugodje sedeče osebe v bivalni coni je 19°C); 
  • Omejimo ali prenehajmo uporabljati peči na trdna goriva in kamine z odprtim ognjiščem; 
  • Zamenjajmo trdna goriva s čistejšimi gorivi in energijami;
  • Uporabljajmo le takšne kurilne naprave, ki so energetsko visoko učinkovite; 
  • Poskrbimo za redno čiščenje in vzdrževanje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav. Pri pečeh na tekoča in plinasta goriva že pred začetkom kurilne sezone poskrbimo za pravilno nastavitev gorilnikov;
  • Pri rabi lesa upoštevajmo navodila za pravilno kurjenje lesa, kar pomeni, da za kurjavo uporabljajmo le zračno suh in neobdelan les. Ne kurimo zažigajmo odpadkov na primer plastike, gume… ali listja.
  • Namesto lastnega avtomobila uporabljajmo javna prevoza sredstva;
  • Skrbimo za redno vzdrževanje in pravilne nastavitve motorjev v naših vozilih.

vanda.levstik@zurnal24.si

Komentarjev 2
  • Avatar Leon
    Leon 08:28 16.oktober 2016.

    Ob podobnih ugotovitvah skrbnikov našega zdravja lahko pričakujemo podražitev ? Enako je bilo s bencinom,cigareti,sladkimi pijačami, alkoholom,...............verjetno bodo podraažili zrak ! Nič jamrat ,NE DIHAT !

  • Avatar Alioness
    Alioness 23:17 15.oktober 2016.

    "Zamenjajmo trdna goriva s čistejšimi gorivi in energijami;"Ja... za NJIZ so aluminij (živčni strup), žveplo in ostali stranski produkti njihove "bolj čiste energije" popolnoma brez pomena, oziroma celo bolj zdravi, kot saje iz drv, katera so dejansko veliko večja, ...prikaži več, kot pa če kuriš na kurilca. Torej, sami sebi v skledo pljuvajo s takimi izjavami. Najprej "manjši kot so delci, večja vnetja povzročajo" (s čimer se strinjam dokazano že večkrat), potem pa omenjajo trda goriva, ki imajo daleč največje delce pri izgorevanju. Kdo je pol tu nor?