Skrb zbujajoče, več kot petina je starejših od 60 let

Ob svetovnem dnevu zdravnikov družinske medicine na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) pozivajo odločevalce, da bolj "pogumno in odločno" pristopijo k sprejemanju nujno potrebnih ukrepov za zagotovitev stabilnosti osnovnega zdravstva. "Razmere v družinski medicini terjajo celostno sistemsko preobrazbo, utemeljeno na resničnih potrebah pacientov in strokovnih timov, ki vsakodnevno zagotavljajo osnovno zdravstveno oskrbo," so zapisali.

Več zanimanja za specializacijo

Zaznavajo pozitivne premike pri zanimanju za to specializacijo; od zgolj 25 zapolnjenih mest (na 119 razpisanih) leta 2018 do 64 v lanskem letu. "Ti trendi potrjujejo pravilnost ukrepov, kot je omejitev opredeljevanja pacientov in dodatki za izbiro specializacije, a če želimo vzpostaviti trajnosten sistem, potrebujemo letno v javni mreži najmanj 100 novih specialistov družinske medicine," opozarjajo. 

Kljub dolgoletnim obljubam po njihovem še vedno nista zagotovljena dva ključna pogoja za učinkovito delo v ambulantah družinske medicine: debirokratizacija, saj administrativne naloge še vedno predstavljajo nesorazmerno velik del zdravnikovega časa in informatizacija - današnji informativni sistemi so po njihovem razdrobljeni, zastareli in nepovezani in upočasnjujejo delo. 

Petina družinskih zdravnikov starejših od 60 let

Čeprav se je v zadnjem desetletju število zdravnikov družinske medicine povečalo za skoraj 200 (s 1.248 leta 2014 na 1.447 leta 2024), je kakovostna in dolgoročna vzdržnost sistema ogrožena, pravijo na ZZS. Opozarjajo, da se mladi zdravniki  v premajhnem številu odločajo za to specializacijo, več kot petina (22,5%) aktivnih zdravnikov je starejših od 60 let (326 oseb), mlajših od 30 let pa je le 100, kar predstavlja slabih sedem odstotkov (6,9%). Vse to kaže na nevarno kadrovsko vrzel, ki nas čaka v bližnji prihodnosti.

Poleg tega le 1.071 družinskih zdravnikov deluje v javnem zdravstvu, čeprav jih je skupaj 1.447. Po mnenju zdravnikov je razlogov za odmik od ambulant  več: neustrezni delovni pogoji, preobremenjenost, neustrezna digitalna podpora, obsežno birokratsko delo in pomanjkanje fleksibilnih oblik zaposlitve. Veliko družinskih zdravnikov sodeluje v urgentnih centrih, veliko jih dela s krajšim delovnim časom, saj sistem ne omogoča dovolj prilagodljivosti, so zapisali na ZZS. 

Skrb vzbujajoče

Slovenija je v evropskem merilu med državami z najnižjo pokritostjo družinske medicine, saj imamo le 68,8 družinskega zdravnika na 100.000 prebivalcev. Za primerjavo: Nizozemska jih ima 183,4, Irska 174,1 in Avstrija 146,1. Tudi število diplomantov medicine v Sloveniji ostaja skrb vzbujajoče nizko - le 11,4 na 100.000 prebivalcev, kar je skoraj trikrat manj kot v Bolgariji, kjer ta številka znaša 29,5.

"Ob svetovnem dnevu zdravnikov družinske medicine želimo poudariti še eno zelo pomembno dejstvo: družinski zdravniki ne delujemo sami. Delujemo v timih. Zdravstveni sistem mora biti urejen tako, da vsak član tima (zdravnik, srednja medicinska sestra, diplomirana medicinska sestra, administrator, patronažna sestra) lahko v polnosti opravlja delo skladno s svojimi strokovnimi kompetencami in znanjem. Le timsko delo, ki je dobro koordinirano in temelji na aktivni vlogi vsakega člana, lahko pacientom prinese najboljšo možno oskrbo," dodajajo na ZZS. 

dezurni@styria-media.si