Zdravje > Aktualno
4166 ogledov

Slovenci na hrvaški obali dobili nenavadne lise po telesu

1/3
X ( Avtokampi.si)
Skupina slovenskih turistov je med bivanjem v kampu na Murterju na svojem telesu opazila nenavadne lise. Je kriva peščena muha?

Skupina slovenskih turistov je med bivanjem v kampu na Murterju na svojih koži opazila nenavadne lise. Čeprav so nekateri takoj pomislili, da bi lahko šlo za stenice, je zdravnica za 24ur.com, kamor so poslali fotografije, posumila, da bi lahko bila kriva peščena muha, ki prenaša lišmaniozo, poroča hrvaški Index. 

Zaskrbljeni slovenski turisti z Murterja, ki so svoje izkušnje z nenavadnimi ugrizi delili na skupini Avtokampi.si, so zapisali, da se madeži na koži, ne le širijo in nabreknejo, ampak tudi strašno pečejo in neverjetno srbijo.

Eden od članov skupine je dejal, da v najeti prikolici že prvi dan nekaj motilo. Sprva je mislil, da gre za stenice, zato so posteljnino temeljito oprali, jo obdelali s paro in uporabili različna sredstva za odganjanje mrčesa. Vendar nič od tega ni pomagalo, saj ugrizi niso pojenjali, ampak jih je bilo vedno več in pike so se začele širiti.

Družina je obiskala bolnišnico, kjer so ji predpisali antibiotike in antihistaminik, kupili so kremo, ki naj bi pomagala. "V četrtek sem pisala svoji zdravnici, in bila je edina, ki je rekla, da gre morda za peščeno muho'," je zapisala in pojasnila, da zadeva ni potrjena, da so za zdaj le ugibanja.

Podobne madeže so dobili tudi njen sosed in več drugih ljudi v okolici. Tudi repelenti niso pomagali. Ker je bilo stanje nevzdržno, je družina prekinila dopust. 

"Del noči sem preživela na urgenci, prejemala zdravila intravenozno. Piki bolijo, srbijo, pečejo. Psihično in fizično sem izčrpana," je zapisala slovenska turistka, ki je ugotovila, da je edina rešitev vrnitev domov, čeprav jim je bilo težko, saj so na težko pričakovanem in plačanem dopustu.

Povedala je, da je začutila pekoč občutek in opazila majhno prozorno muho, ki ji je odletela z noge. V komentarjih se je oglasilo še nekaj turistov s podobnimi izkušnjami. "Jutri grem nazaj k zdravniku, naročamo se za preiskavo na lišmaniozo."

Kaj je lišmanioza?

Lišmanioza je bolezen kože, sluznic in notranjih organov, ki jo povzročajo zajedalci, bičkarji iz vrste Leishmania. Bolezen se lahko manifestira v različnih oblikah, najpogosteje pa se pojavljata kožna in visceralna (prizadetost notranjih organov) oblika te bolezni, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje ( NIJZ). 

Povzročitelji so bičkarji iz vrste Leishmania(L. donovani, L. tropica, L. braziliensis).

Način prenosa

Rezervar povzročitelja so gozdne živali (lisica, volk, glodalci), domače živali (pes ) in redko tudi človek. Povzročitelja bolezni prenašajo dvokrilci iz rodu Phlebotomus in Lutzomya, t.i. peščene muhe. So zelo majhne mušice, težko opazne, ki neslišno letijo. Bolj so aktivne v mraku in ponoči (od mraka do zore). Mušica se okuži s pikom okužene živali ali človeka. Zbolevajo tako otroci kot odrasli.
Redko se obolenje prenese z noseče matere na otroka, s krvjo ali okuženimi iglami.

Inkubacija in potek bolezni: Bolezen se lahko kaže v različnih oblikah, najpogosteje pa se pojavljata kožna in visceralna oblika te bolezni.

Kožna lišmanioza: 

Čas od okužbe do bolezenskih znakov je od 2 tedna do 3 leta. Na mestu ugriza okužene mušice se pojavi ena kožna sprememba ali več. Postopoma nastane razjeda, velika 2 cm ali več. Obdajajo jo manjše razjede, lokalne bezgavke se povečajo. Razjede se pogosto zagnojijo (neprijetne in grde kožne spremembe, ki pa bolnika življenjsko ne ogrožajo). V nekaj mesecih, pa tudi po letu dni se razjede zacelijo, na mestu katerih ostanejo brazgotine. Možni so tudi zasevki, ki se pojavljajo na oddaljenih delih kože, bolezen pa lahko traja 20 let in več. Več mesecev ali let po kožni spremembi (od 1 meseca do 24 let kasneje) se lahko pojavijo spremembe na sluznici nosne, ustne votline, žrela, sapnika, redko spolovil z odmrtjem tkiva in nastajanjem defektov.

Visceralna lišmanioza: 

Inkubacija od 10 dni do 34 mesecev. Okužba lahko poteka brez znakov bolezni, z nekaj zdravstvenimi težavami ali subakutno oz. kronično z vročino, povečanimi jetri in vranico, slabokrvnostjo in pomanjkanjem levkocitov oz. oslabljenim obrambnim sistemom. Pojavi se lahko utrujenost, izguba apetita, napetost v trebuhu, kašelj, hujšanje, potenje, pogoste so driske. Koža na posameznih delih telesa lahko postane siva. Nezdravljena bolezen se lahko konča s smrtjo zaradi pljučnice, sepse, krvave driske, tuberkuloze, krvavitev ali hude slabokrvnosti. Možne so ponovitve bolezni 6 mesecev do 2 leti po zdravljenju.

Dovzetnost

Za bolezen smo dovzetni vsi. Tveganju so bolj izpostavljeni tisti, ki se veliko zadržujejo v naravi, še posebej od mraka do zore (raziskovalci, vojaki, misionarji, popotniki,…. ) na območjih, kjer so okužene mušice.

Zdravljenje

Zdravimo z zdravili, ki učinkujejo na leišmanije, navaja NIJZ. 

dezurni@styria-media.si

 

 

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.