Zdravje > Aktualno
3272 ogledov

Ta epidemija ne pojenja, nasprotno, vse slabše je

Covid-19, Slovenija, Ljubljana Epa Covid-19, Slovenija, Ljubljana
V 2019 je bilo na 100.000 oseb, ki to bolezen zdravijo z zdravili, 652,2 možganskih kapi (na novo), 621,1 miokardnih infarktov (na novo), 247,6 amputacij noge nad gležnjem... Ker je leto 2020 leto covida-19, se lahko samo sprašujemo, o čem bomo poročali prihodnje leto na isti dan. 14. november je svetovni dan preprečevanja sladkorne bolezni.

V Italiji so med epidemijo covid-19 pri osebah s sladkorno boleznijo zabeležili trikratno povečanje amputacij stopal ali prstov v primerjavi z lanskim letom, zaradi ukrepov sprejetih med epidemijo pa je v državi prišlo do omejenega dostopa tako do zdravstvenih kot tudi drugih storitev.

Tovrstnih podatkov o tem pri nas še ni, znano pa je, da je bilo leta 2019 na 100.000 oseb, ki sladkorno bolezen zdravijo z zdravili, 652,2 možganskih kapi (na novo), 621,1 miokardnih infarktov (na novo), 247,6 amputacij noge nad gležnjem ...

Ljudje prihajajo v težjem stanju

Predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani Tadej Battelino je ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni dejal, da je zdravstveni sistem ekstremno obremenjen z ljudmi, ki so zboleli za covidom-19, kar pa ne pomeni, da je manj diagnosticiranih s sladkorno boleznijo: "Ti pa prihajajo k zdravniku že v nekoliko težjem stanju. Zato se pridružujem apelu, če ima kdo občutek, da ima resne znake bolezni, da več urinira, da hujša, tudi če veliko jé, je obisk zdravnika na mestu."

Nasploh je sladkorna bolezen ena najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki že leta spremlja število oseb, ki so v koledarskem letu prejele zdravila za zniževanje glukoze, ugotavlja, da je bilo leta 2019  število teh oseb 116.374, kar je 2.581 več kot v letu 2018 in 23.916 več kot v letu 2010.

Med leti 2008 in 2019 se je število prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega sladkorja povečalo za skoraj 40 odstotkov. Izdatek  ZZZS za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni je bil v 2019 36,2 mio EUR in se vsako leto povečuje.

Mnogi za bolezen sploh ne vedo

Predstavnik NIJZ Ivan Eržen je na nacionalni konferenci o sladkorni bolezni dejal, da je bilo leta 2007 v Sloveniji prepoznanih 111.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, v letu 2019 pa že 132.300. 

Pri sladkorni bolezni tipa 2 trebušna slinavka ne izdeluje dovolj inzulina, hkrati pa telo inzulina ne uporablja učinkovito.

"Po trenutnih podatkih imamo v Sloveniji približno 136.900 oseb s sladkorno boleznijo, velika večina ima sladkorno bolezen tipa 2, preliminarni rezultati nove raziskave pa kažejo, da jih je še precej več, saj pri mnogih sladkorna bolezen še ni odkrita," je povedala Jelka Zaletel, NIJZ. 

Koliko oseb, ki imajo sladkorno bolezen, pa zanjo ne vedo, sicer odkrivajo na podlagi preliminarnih rezultatov nacionalne raziskave? "Med prebivalci Slovenije, starimi 18 let in več, jih 132.000 poroča o prisotnosti sladkorne bolezni v zadnjih 12 mesecih, nadaljnjih 79.000 pa jih ima neodkrito sladkorno bolezen," je pojasnila Darja Lavtar z NIJZ. 

Zdravniki diagnozo sladkorne bolezni postavijo, ko vsaj 2-krat izmerijo glukozo v krvi na tešče 7,0 mmol/l ali več, oziroma glukozo v krvi po zaužitju 75 g glukoze med testom OGTT (oralni glukozno tolerančni test) 11,1 mmol/l ali več.
 

 | Avtor: NIJZ NIJZ
Nedopustno velika razlika med regijami

Stroka pri tem ugotavlja še velike razlike med našimi statističnimi regijami. Največja pojavnost kronične bolezni je v Posavju in Zasavju. "Delež sladkorne bolezni v Sloveniji je ocenjen na 8,2 odstoka. Izrazite so spremembe po regijah," je dejal Eržen, ki je opozoril še na "nedopustno velike" razlike glede preskrbljenosti s skupinami za diabetologijo v posameznih delih države, ta je na primer na koprskem območju 2,7-krat boljša kot pa na celjskem.

Za sladkorno bolezen tipa 2 je značilno, da krvni sladkor narašča počasi, tekom let, tako da oboleli sploh ne ve, da jo ima. Sladkorno bolezen tipa 2 imajo lahko tudi ljudje, ki ne čutijo nobenih težav. Pri ljudeh z dolgo časa neprepoznano in zato nezdravljeno sladkorno boleznijo tipa 2 so lahko ob odkritju že prisotni kronični zapleti.

Grozljivi zapleti in visoka umrljivost

Na NIJZ zato spremljajo tudi incidenco tovrstnih zapletov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo. V 2019 je bilo na 100.000 oseb, ki sladkorno bolezen zdravijo z zdravili, 652,2 možganske kapi (na novo), 621,1 miokardnih infarktov (na novo), 247,6 amputacij noge nad gležnjem, 63 sprejemov zaradi hipoglikemije, 43,1 sprejema zaradi diabetične ketoacidoze, 38,8 sprejema zaradi diabetičnega aketotičnega hiperosmolarnega sindroma, 670 oseb se zdravi z dializo.

Število oseb s sladkorno boleznijo, ki so vključene v sistematično presejanje za diabetično retinopatijo, je bilo 29.257, kar je glede na ocenjeno število vseh oseb s sladkorno boleznijo 21%. Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi sladkorne bolezni na 100.000 prebivalcev je 17,6.

Deleži debelih otrok še vedno previsoki

Pomembna dejavnika tveganja za pojav sladkorne bolezni v odrasli dobi sta tudi čezmerna telesna masa in debelost v otroštvu. V 2019 je bil med fanti delež posameznikov s čezmerno telesno maso 17,9 % (v 2017 18,4 %, v 2009 20,1 %), z debelostjo 5,8 % (v 2017 5,6 %, v 2009 5,9 %) ter z morbidno debelostjo 1,5 % (v 2017 1,2 %, v 2009 1,1 %). Delež je pri deklicah le nekoliko manjši, v vseh kategorijah. "Trend je sicer ugoden, vendar so deleži še vedno visoki," ugotavljajo na NIJZ.

Epidemija sodobnega življenja

Ob vseh teh podatkih je jasno, da je tudi sladkorna bolezen prav tako epidemija, ki sicer traja že vrsto let in ne pojenja. Slovenija se v primerjavi z evropskimi državami uvršča v zgornji vrh lestvice. Ker je leto 2020 leto covida-19, se lahko samo sprašujemo, kaj sledi. Dejstvo je, da je covid-19 pošteno zamajal zdravstveno oskrbo kronično bolnih in akutnih ne-covid-19 stanj in prekinil izvajanje programov krepitve zdravja in preventivnih pregledov za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni.

Ne upajo do zdravnika

Zaradi epidemije sladkorni bolniki težje pridejo do družinskega zdravnika ali diabetologa, ugotavlja anketa, ki jo je ob prvem valu izvedla Zveze društev diabetikov Slovenije. Predsednik zveze Robert Gratton je na nacionalni konferenci dejal, da je bilo več težav z dostopnostjo do družinskih zdravnikov kot pa do diabetologov. Pogoste so kritike zaradi slabe dosegljivosti zdravnika po telefonu. Pokazale so se tudi razlike v dostopnosti med posameznimi občinami in regijami, še najbolj zadovoljni so bili bolniki na Koroškem.

Na težave pri oskrbi bolnikov pa so opozorili tudi zdravstveni delavci. "Težava pa je bila tudi v tem, da si bolniki, čeprav bi njihovo akutno stanje to terjalo, zaradi nevarnosti okužbe pogosto niso upali iti do zdravnika. Tudi v bolnišnicah so se zatekli k obravnavi preko telefona, e-pošte in video povezave," je povedala Barbara Jemec Zalar z ljubljanske katedre za družinsko medicino.

Slovenija sprejema nacionalni program

Predstavnica ministrstva za zdravje Vesna Kerstin Petrič je spomnila, da Slovenija ravno v tem času sprejema nacionalni načrt za obvladovanje sladkorne bolezni za obdobje 2020-2030. Javna obravnava dokumenta se bo končala 21. novembra. "Prvi cilj je krepiti zdravje prebivalstva s posebnim poudarkom na sladkorni bolezni, drugi cilj je odložiti pojav oz. preprečiti sladkorno bolezen tipa 2 pri osebah z velikim tveganjem in povečati možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni, tretji cilj pa je zmanjšati zaplete in umrljivost zaradi sladkorne bolezni ter povečati kakovost življenja, vključno z dolgotrajno oskrbo."

vanda.levstik@zurnal24.si

 
Komentarjev 3
  • Pikolo 10:25 14.november 2020.

    Kaj pa firer poreče na to in gestapovski štab? Kdo se drzne omenjati še kako drugo bolezen, kot plandemijo - covid, ker drugih bolezni ni.

  • Marcelko 08:25 14.november 2020.

    Pa ne, da ste odkriliu še kakšno bolezen, ki je morda nevarna. Sem mislil, da me bo pokončal NOVI corona virus, ki neusmijleno mori po Sloveniji.