Zdravje > Aktualno
96 ogledov

Trave na vrhuncu cvetenja, težave za alergike in astmatike

Zaradi vrtca ne bo odpornost nič večja. Žurnal24 main
Trave so na vrhuncu cvetenja, zato je v nižinah obremenitev zraka s cvetnim prahom trav, ki alergikom povzroča najhuješ težave, visoka.

Trave so na vrhuncu cvetenja, zato je v nižinah obremenitev zraka s cvetnim prahom trav, ki alergikom povzroča najhuješ težave, visoka. Alergiki olajšanja ne čutijo niti na Primorskem, saj je tam obremenitev zraka s cvetnim prahom trav prav taka kot na celini. Poleg tega na Primorskem težave povzroča tudi cvetenje oljke in jesena. V celinskem delu je v zraku še cvetni prah hrasta, trpotca, bezga, kislice in krišine pa tudi iglavcev, ki pa le redko povzročajo alergije.

Obremenitve nekolo in za kratek čas zmanjšujejo krajevne plohe. "Sprehodov po nepokošenih travnikih ne priporočamo, ker so lahko lokalno obremenitve zelo visoke," priporočajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

"Kosmi vate" ne povzročajo alergije

Marsikdo zmotno meni, da mu močno srbenje in pekoč občutek v očeh ter nadležno smrkanje in kihanje povzročajo plodovi topola, ki spominjajo na kosme vate. Vendar "vatke", ki jih je te dni polno v zraku, alergije ne povzročajo. Lahko pa dihala  in ne povzročajo alergije. Lahko pa dihala draži močan vonj akacije.

S toplim vremenom se je začela povečevatitudi  količina alergenih spor gliv v zraku (kot so na primer Alternaria, Cladosporium, Penicillium, Aspergillus).

Povezava z astmo

Alergijski rinitis (seneni nahod) pa je tesno povezan z astmo. 80 odstotkov bolnikov z alergijsko astmo ima istočasno alergijski rinitis in 40 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom ima hkrati tudi astmo. Obe bolezni predstavljata globalni zdravstveni problem za vse starostne skupine ljudi.

"Cvetni prah je sprožilec senenega nahoda, pelodne astme in je povezan z nastopom oralnega sindroma. Še vedno velja, da je izogibanje alergenom, ko je mogoče, najboljša preventiva. Obremenitev zraka kažejo veliko geografsko, časovno in klimatsko variabilnost, ki je tako velika, da leto dni dolge meritve ne omogočajo nikakršnih napovedi," pravi Andreja Kofol Seliger z NLZOH. 

Pojavljanje novih alergenih vrst

Spremembe, ki vplivajo na količino alergenov v zraku, nastajajo v našem okolju v veliki meri zaradi različnih aktivnosti ljudi. Obsežne monokulture gojenih rastlin (rž, oljna repica, oljka ..), v mestih kopičenje istovrstnih visoko alergenih vetrocvetnih dreves tik ob stanovanjskih zgradbah in šolah, spremembe namembnosti površin, povečajo izpostavljenost nekaterim vrstam cvetnega prahu, pojavijo se lahko tudi nove alergene vrste.

Enaka količina cvetnega prahu - desetkrat več alergena

Alergenost cvetnega prahu se iz leta v leto spreminja. Enaka količina cvetnega prahu lahko vsebujejo tudi desetkrat več alergena. Alergeni potencial zrn, ki se sprostijo v zrak, določata dva istočasna procesa, na katera močno vplivajo tudi vremenske razmere: razvoj prašnic in zorenje cvetnega prahu v prašnicah, ki potekata istočasno.

Onesnaževalci okolja bolezen še poslabšajo

Za alergijskim rinitisom najpogosteje zbolevajo mladi med 15. in 25. letom starosti, pri otrocih v predšolski dobi rinitis navadno nastopi kasneje. Pri otrocih se najprej v alergijskem pohodu pojavi prehranska alergija, lahko že v prvih mesecih življenja. Današnje okolje se močno razlikuje od tistega pred petdesetimi leti. Medtem ko obstajajo dokazi, da onesnaževalci lahko poslabšajo obstoječo alergijsko bolezen dihalnih poti, so mnenja o tem, da onesnaženje zraka povzroči novo vrsto alergije, deljena.

Sprememba podnebja in vplivi na cvetenje

Podatki ARSO kažejo, da se je podnebje v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih opazno spremenilo. Povprečna temperatura zraka je v obdobju 1961–2011 naraščala s trendom okrog 0,33 °C na desetletje, pri čemer je trend na vzhodu države v splošnem nekoliko večji kot na zahodu. "Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na daljšanje dolžine letne rastne dobe. Ob daljši rastni dobi pričakujemo tudi zgodnejše sproščanje cvetnega prahu v zrak. Na obremenjenost zraka s cvetnim prahom vplivajo tudi spremembe v drugih vremenskih in podnebnih vzorcih, kot so trend podaljševanja sušnih obdobij, vse pogostejše suše, obdobja z obilnimi padavinami in posledično moča ter vročinski valovi," razlaga mag. Tanja Cegnar iz ARSO. Vremenske razmere, predvsem vetrovne razmere in stabilnost ozračja, ne vplivajo zgolj na sproščanje cvetnega prahu v zrak, ampak so odločilni dejavnik za širjenje cvetnega prahu tudi v dokaj oddaljene kraje od vira cvetnega prahu. Pogostost padavin in njihova intenzivnost določa spiranje cvetnega prahu iz zraka. Vreme in podnebje torej bistveno vplivata na prisotnost cvetnega prahu v zraku in njegovo širjenje.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.