Zdravje > Aktualno
14 ogledov

Več kot smo jih povedali, več jih bomo izrekli

laganje Shutterstock
Laži bi lahko primerjali s plazovi, začnejo se počasi in z majhnimi odmerki, kmalu pa se spremenijo v neustavljivo maso, so ugotovili strokovnjaki z Uiversity College London.

Skupina raziskovalcev se je laži lotila kar v laboratoriju in želela poiskati biološko razlago za stopnjevanje takšnega vedenja.

Ugotovili so, da postanejo možgani ob številnih lažeh manj občutljivi na laži. Tisti, ki je prej lagal le ob nepomembnih in majhnih stvareh, kmalu laže tudi o pomembnejših stvareh.

Ugotovitev je zastrašujoča, a vas najbrž ni pretirano presenetila. Do tega zaključka, da majhne laži rodijo nove in vedno večje laži, je prišla s pomočjo 80 prostovoljcev v sklopu raziskave britanskih nevroznanstvenikov. Prostovoljcem so strokovnjaki pokazali steklene kozarce, ki so bili bolj ali manj napolnjeni s kovanci. V sosednji sobi je bil partner, ki je lahko videl le popačeno sliko kozarca in ni mogel natančno videti, koliko kovancev je bilo v kozarcu. Nalogo pa je imel ugotoviti število kovancev.

V nekaterih primerih sta dobila nagrado oba partnerja, če je partner ugotovil število kovancev. V nekaterih primerih so prostovoljci dobili višjo nagrado, če se je partner zmotil pri oceni števila kovancev. Višina nagrade pa je bila pogojena s tem, za koliko se je partner zmotil. Za več kot se je zmotil, višja je bila nagrada. V nekaterih primerih pa bi napačna ocena o številu kovancev dala nagrado samo partnerju. 

V primerih, ko so prostovoljci z lažmi koristili partnerju, jih praviloma ni motilo, da so izrekli kakšno majhno laž. Ko pa je šlo za osebne koristi, so raziskovalci ugotovili nekaj zanimivega. Tedaj so prostovoljci brez zadržkov lagali, vsaka laž pa je bila večja od prejšnje. 

Prvič so se počutili krive

V raziskavi, ki so jo objavili v reviji Nature Neuroscience, so možgane med laganjem analizirali tudi z magnetno resonanco. Ko so prostvoljci lagali za lasten interes, se je aktivirala amigdala, področje v možganih, kjer so urejena čustva. Dejavnost amigdale pa se ni spreminjala, ko so lagali v interesu drugega.

Po mnenju nevroznanstvenikov z Univeristy College London to lahko pojasnjuje občutja, ki so jih opisali nekateri lažnivci. Ko so prvič povedali laž, so se počutili krive. Ob naslednji laži so se počutili že manj krive in tako dalje. Strokovnjaki so laži primerjali s parfumom. Prvič se nam zdi njegov vonj močan, počasi se vonja navadimo in ga vedno manj zaznavamo.    

Komentarjev 1
  • izRODEk 07:38 02.november 2016.

    A lahko kdo to pošlje v parlament?