V Sloveniji je po ocenah strokovnjakov zelo majhna, skoraj nična verjetnost za širjenje ebole. "A če bi se virus ebole pojavil pri nas, zagotavljamo prebivalcem, da bo za njih poskrbljeno," je na novinarski konferenci zagotovila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Vse pristojne institucije namreč aktivno sodelujejo pri pripravljenosti.
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Nine Pirnat pozorno spremljajo situacijo v zvezi s pojavom ebole že od prvih poročil o izbruhu bolezni v državah zahodne Afrike, torej od spomladanskih mesecev. Podobno kot v drugih evropskih državah so po zagotovilih Pirnatove tudi v Sloveniji okrepili aktivnosti na področju pripravljenosti in odzivanja. V tem tednu so tudi sklicali sestanek ključnih akterjev. Sestanki, na katerih se bodo tudi vnaprej dogovarjali o potrebnih aktivnostih, pa bodo po njenih napovedih odslej potekali enkrat tedensko. O dogovorjenih aktivnostih bodo sproti obveščali tudi javnost.
Na letališču povečana pripravljenost
"Zaradi tveganja prenosa v okužbe s potniki v letalskem in ladijskem prometu so okrepljene zmogljivosti in povečana pripravljenost pristojnih služb na Letališču Jožeta Pučnika in v Luki Koper,” pravi Pirnatova. Ker se epidemija v prizadetih afriških državah ne umirja, bodo v prihodnje še okrepili obveščanje potnikov, ki so bili na ogroženih območjih ali pa so bili na kakšen drug način izpostavljeni tveganju za okužbo, da bodo seznanjeni z vsemi dejstvi o bolezni ter o načinih ukrepanja v primeru suma na bolezen, je poudarila Pirnatova.
Predstojnica centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Alenka Kraigher je poudarila, da Slovenija ni država, v katero bi izvajali medicinsko evakuacijo in tudi ni neposrednih letov iz držav, kjer že izvajajo preglede potnikov pred vkrcanjem v letalo. Prav tako se ni spremenil način prenosa ebole, torej se prenaša s krvjo, slino, blatom in bruhanjem in ne leti po zraku.
Predstojnik klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Franc Strle je zagotovil, da bi na kliniki znali zdraviti bolnika z ebolo, če bi ga dobili v oskrbo. Prav tako bi po njegovih besedah lahko hitro ugotovili, ali bolnik sploh ima ebolo, saj bi lahko to hitro ugotovili na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete. Po njegovem je največji izziv preprečiti širjenje bolezni, a so tudi tega sposobni, saj se vsakodnevno srečujejo tudi z drugimi boleznimi, ki se prenašajo s stikom.
Treba je poostriti ukrepe
Sodeč po raziskavi strokovnjakov iz toronta bi se lahko s trenutnimi varnostni ukrepi na mesec na mednardne lete iz Afrike ukrcale tri osebe okužebne z ebolo. "Treba bi bilo poostriti nadzor pri izhodih iz najbolj obremenjenih držav, Gvineje, Liberije in Sierre Leone," opozarjajo. Ker so simptomi ebole še dolgo po okužbi skriti, so pregledi temperature na meji nepomembni, piše revija Lancet. Kamran Khan iz bolnišnice Svetega Mihaela v Torontu pravi, da bi morali poostriti nadzor, saj bomo sicer v naslednjem mesecu obravnavali tri nove okužene bolnike, ki so se okužili v Afriki in potovali nato na druge celine. Meni, da bi bilo najhuje, če bi se okuženi pojavil v revnejših državah z veliko koncentracijo ljudi. Tam bi se namreč ebola lahko še hitreje širila.
Nov smrtni primer
Na sedežu ZN v New Yorku so potrdili tretji smrtni primer zaradi ebole med osebjem ZN. V Sierri Leone je v soboto umrl šofer agencije ZN Ženske. Edmond Bangura Sesay se je z virusom okužil od soproge in je bil v izolaciji od 14. oktobra. Njegova žena je preživela in se zdravi. Gre za doslej tretji smrtni primer osebja ZN zaradi ebole. Septembra je umrla Liberijka, prejšnji teden pa med zdravljenjem v Nemčiji Sudanec, ki se je okužil v Liberiji.
V ponedeljek se je sicer okrepil poseben sklad ZN proti eboli, ki je pred dnevi znašal le 100.000 dolarjev. Avstralija je nakazala 8,7 milijona dolarjev, Čile, Estonija, Finska, Indija, Kazahstan, Nova Zelandija, Norveška in Romunija pa so skupaj obljubile dodatnih 43,5 milijona dolarjev. Gre za poseben sklad, ki ni povezan s pozivom ZN za milijardo dolarjev pomoči proti eboli, namenjeno agencijam svetovne organizacije. V okviru tega poziva se je doslej nabralo za 433 milijonov dolarjev.
Za ebolo se je doslej po svetu okužilo okrog 9000 ljudi, večina v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone, kjer so tudi našteli največ od skupaj približno 4500 smrtnih žrtev. Bolezen se je razširila tudi v Nigerijo, v kateri pa so kljub strahom pred katastrofalnim scenarijem zabeležili le 20 okužb, od katerih se jih je osem končalo s smrtjo. Zdravstvene in druge službe so izjemno učinkovito posredovale pri odkrivanju in osamitvi primerov ter zdravljenjem bolnikov s pomočjo pitja tekočin.
Možno jo je ustaviti
V ponedeljek je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporočila, da v Nigeriji uradno ni več ebole. Primer kaže, da je ebolo mogoče zaustaviti, kar počasi spoznavajo tudi v ZDA, kjer so doslej imeli en smrtni primer in dve okužbi. Center za nadzor nad boleznimi in preventivo (CDC) nadzira še 120 ljudi, ki so prišli v stik s priseljencem iz Liberije oziroma dvema medicinskima sestrama, ki sta pomagali zdraviti pokojnega Thomasa Erica Duncana.
Več kot 40 ljudi, ki so bili pod nadzorom, pa je že izven nevarnosti okužbe, saj je od možnosti prenosa virusa že preteklo 21 dni, kar je najdaljša možna inkubacijska doba od okužbe do izbruha simptomov. Za ostale, ki so še pod nadzorom, se napeto čakanje končuje okrog 7. novembra.
