Zdravje > Aktualno
6791 ogledov

"Po obrtnikih, podjetnikih in kmetih sedaj na vrsti še sobodajalci in zdravniki"

stavka zdravnikov Anže Petkovšek
"Ta zakon bo v marsičem prinesel tako korenite spremembe na področju javnega zdravstva, da bo spremenil celotno krajino, celoten sistem," je napovedal Golob. V zdravniških vrstah ogorčeni, Nova Slovenija: “Golobova vlada še naprej izvaja ideološko čistko.”

Predsednik vlade Robert Golob je v državnem zboru napovedal, da bo vlada v tem tednu potrjevala izhodišča ukrepov za krepitev zdravstva in ob tem izpostavil zakon o zdravstveni dejavnosti, ki prinaša ostrejše ločitve zasebnega in javnega zdravstva. "Ta zakon bo v marsičem prinesel tako korenite spremembe na področju javnega zdravstva, da bo spremenil celotno krajino, celoten sistem," je poudaril premier. Po njegovih besedah gre za enega najtežjih izzivov, saj da se je "dvojna praksa v sistemu razširila prek vseh meja."

Konec dvoživkarstva: Kako bi to zagotovili?

Izhodišča za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti predvidevajo, da bi zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih po novem lahko dodatno delali le v drugih javnih zdravstvenih zavodih, torej denimo v drugih bolnišnicah ali zdravstvenih domovih, ne pa tudi pri koncesionarjih in tako imenovanih čistih zasebnikih.

Zaostritev pogojev

Ob tem izhodišča predvidevajo tudi zaostritev pogojev za delo zaposlenih v drugih javnih zavodih, saj bi lahko zdravstveni delavci dodatno pri drugem delodajalcu delali le, če za vrste zdravstvenih storitev, ki jih opravljajo, ne bi bile presežene najdaljše dopustne čakalne dobe, hkrati pa bi bil realiziran program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Delavec soglasja za delo drugje ne bo mogel dobiti niti v primeru odklanjanja nadurnega dela v javnem zavodu, v katerem je zaposlen. To bo veljalo tudi za delavce v varovanih kategorijah (starejši, starši …). Bi pa lahko direktorji javnih zdravstvenih zavodov tudi brez izpolnjevanja naštetih pogojev izdali soglasje za delo pri drugih izvajalcih tistim zaposlenim, ki delajo v nujnem zdravstvenem varstvu druge javne ustanove, v organizaciji Rdečega križa, gorski reševalni službi ali pri zavodu Slovenija transplant. "Gre za dela in naloge, ki so velikega javnega pomena," v izhodiščih poudarja ministrstvo.

Ureditev možnosti dodatnega dela pri matičnem izvajalcu

Izhodišča predvidevajo tudi ureditev možnosti dopolnilne zaposlitve zdravstvenih delavcev v lastnih zdravstvenih zavodih. Namen ureditve je vzpodbujati dodatno delo v matični ustanovi. Delavcem, ki želijo delati več, bi novela omogočila, da to delo izvajajo pri lastnem delodajalcu brez posebnega dovoljenja oziroma pogodbe.

Hkrati želi ministrstvo z novelo opredeliti pogoje za povezovanje javnih zdravstvenih zavodov ter izmenjavo kadra in opreme. Tako predlagajo, da se namesto pogodb, ki jih imajo zdravstveni delavci z drugimi zdravstvenimi zavodi, postopoma začnejo vpeljevati pogodbe o sodelovanju med zdravstvenimi zavodi. V noveli načrtujejo ureditev osnovnih podlag, razširitev te tematike pa načrtujejo za nov zakon.

Zdravniki: To pomeni konec javnega zdravstva

Na račun stroge ločevanja javnega in zasebnega zdravstva je slišati kar nekaj kritik. Prihajajo opozorila, da bo iz javnega zdravstva odšlo še več zdravnikov, kar nenazadnje potrjujejo tudi odpovedi petih kirurgov v šempetrski bolnišnici.

Pri zakonski razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva, je treba biti previden in ugotoviti, kaj bi prineslo čim več kakovostnih storitev tistim, ki jih potrebujejo, na primer meni predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. 

Fides: "Apeliramo na vse stranke, da takih nebuloz ne podpirajo!

Bolj ostri so pri zdravniškem sindikatu Fides, kjer zapisali, da jih takšne izjave predsednika vlade zelo skrbijo, saj bi "to lahko pomenilo začetek konca javnega zdravstva", saj je to namreč znak, da pripravljajo zakone brez sodelovanja stroke. "Prav tako se bojimo, da bi kakršne koli prepovedi imele ravno obraten efekt in to je odhod dragocenega zdravstvenega osebja na boljše pogoje - ti pa so v zasebnem sektorju ali v tujini," so dodali.  "Resnično upamo, da PV ne ve, kaj govori, in je samo želel nastopati pred mediji. Če ima resen namen prepovedati istočasno delo v javnem in zasebnem, se lahko od javnega zdravstva poslovimo!! Apeliramo na vse stranke, da takih nebuloz ne podpirajo!

 "Resnično upamo, da PV ne ve, kaj govori, in je samo želel nastopati pred mediji. Če ima resen namen prepovedati istočasno delo v javnem in zasebnem, se lahko od javnega zdravstva poslovimo!! Apeliramo na vse stranke, da takih nebuloz ne podpirajo," so ogorčeni v Fidesu. 

NSi: “Golobova vlada še naprej izvaja ideološko čistko”

Na Golobove spremembe so se odstro odzvali tudi v Novi Sloveniji, kjer so danes zahtevali sklic nujne seje odbora DZ za zdravstvo, na kateri bi razpravljali o tem, da "Golobova vlada vodi v kolaps slovenskega javnega zdravstva"

Po njihovem se bodo čakalne dobe v slovenskem zdravstvu "drastično podaljšale", zdravniki pa bodo iz javnega sistema množično odhajali na delo k zasebnikom. "Na koncu pa bodo zdravniki, ki jih sedaj izganjamo iz javnega sistema, po pogodbi delali za isti javni zdravstveni sistem," menijo.

"Golobova vlada še naprej izvaja ideološko čistko, ustvarja nove razredne sovražnike. Po obrtnikih, podjetnikih in kmetih so sedaj na vrsti še sobodajalci in zdravniki. Vlada želi na silo ločiti sistem državnega zdravstva, koncesionarjev in zasebnikov. Golobova vlada se je tega lotila tako, kot zna - s kladivom. Arogantno, populistično in brez ustreznih strokovnih podlag," je bila ob predstavitvi zahteve za sklic seje odbora ostra poslanka NSi Iva Dimic.

Vladi obenem očitajo, da pacienti in številke zanje ne igrajo nobene vloge ter da je zanje pomembna zgolj ideologija, ki bo prinesla boleče posledice predvsem za paciente.

Del civilne družbe zadovoljen

Napoved stroge razmejitve med javnim in zasebnim pa so pozdravili nekateri nevladniki; Glas ljudstva, Sindikat upokojencev Slovenije, Zdus, združenje ZaNas in Ženski lobija Slovenije. "Ključno je to, da mora v tem tem trenutku, že ta hip, zaradi te stavke, vlada po najkrajšem možnem postopku in čimprej ta izhodišča pretvoriti v spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti Slovenije," je danes pred ministrstvom za zdravje poudaril Jaša Jenull iz civilne iniciative Glas ljudstva.

Predstavnik iniciative Dušan Keber je izpostavil, da dvoživke v zdravstvu, torej zdravniki, ki delajo v javnem in zasebnem zdravstvu, načrtno ustvarjajo čakalne dobe, prevzemajo lažje, nepotrebne in dobičkonosne posege ter vplivajo na manjši obseg dela v javnem zdravstvu. Izpostavil je, da so zdravniki tudi zaradi dvojnega dela utrujeni, kar vpliva na napake v zdravstvu.

dezurni@styria-media.si

 

Komentarjev 33
  • Avatar Pantani2
    Pantani2 09:25 22.maj 2024.

    Ko mački stopiš na rep, zacvili!!!

  • jezero 07:45 22.maj 2024.

    Zdravniška mafija obvladuje denarne tokove pri nabavi zdravil, pri nabavi opreme in organizaciji dela. Golob se je pojavil zato zelo pozno, kajti denarja mafija ne bo izpustila rada iz rok. Če Golob ne zmaga, ostane v zdravstvu samo plenjenje zravniške mafije.

  • jezero 07:20 22.maj 2024.

    Denar za zdravstvo ima v rokah država oz. vlada! Iva Dimic verjetno tega ne ve!