Zamejski novinar: "Imam občutek, da se napaka ponavlja"

Če se boste opravili po nakupih po Italiji, boste presenečeni nad doslednostjo Italijanov pri spoštovanju ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Če boste stopili v lokal ali trgovino brez maske, vas bodo takoj zaustavili vratarji, varnostniki ali drugi kupci in vas opozorili. Pred številnimi trgovinami stojijo zaposleni, ki vam pred vstopom v trgovino izmerijo temperaturo, ali opozarjajo na obvezno razkuževanje rok. V Italiji na razkuževanje ne boste pozabili, saj so dozirniki dobro vidni in pompozno označeni. Neredki centri imajo ob vhodu tudi brezplačne rokavice.

Ko boste obiskali trgovino v Sloveniji, boste zdaj po uvedbi kazni opazili bolj dosledno nošenje mask, čeprav so te še vedno tudi pod nosom. Še vedno obstajajo izjeme, ki se s trgovci kregajo, ker si nočejo nadeti maske. Še vedno bodo mnogi odšli v trgovino brez razkuževanja rok, številni na to preposto pozabijo. Najbrž so za to krivi tudi trgovci, ki temu ne dajejo dovolj velike teže, saj razkužilo včasih težko najdeš, drugič naprava za doziranje ne deluje, tretjič ga celo zmanjka. V Italiji boste v mnogih trgovinah imeli možnost razkuževanja nakupovalnega voziška, kar je v Sloveniji le še preteklost.

Slovenija je med srečnimi državami, kjer covid-19 ni terjal velikanskega števila smrti. Tako imamo zabeleženih 65 smrti s covidom na milijon prebivalcev, kar se z Italijo, ki ima 589 smrti na milijon prebivalcev, ne more primerjati. Morda se zato pojavlja toliko več dvomov v resnost problema in v zaščitne ukrepe. Prav zaradi teh velikih razlik smo spregovorili z novinarjem s Primorskega dnevnika, ki spremlja tudi covid dogajanje v Italiji, Albertom Voncino.

Zakaj se v Italiji ljudje tako dosledno držijo ukrepov?
V predelih Italije, kjer je covid-19 terjal veliko žrtev med sorodniki, kjer so imeli ljudje okrog sebe veliko okuženih, je virus marsikoga prestrašil in se zato obnašajo precej vestno. Tudi mediji so naredili svoje, saj se vsi dobro spominjajo, kako so vojaška vozila odvažala trupla in krste v Bergamu in krajih, ki jih je virus najbolj prizadel.

Albert Voncina, Primorski dnevnik

Protesti proti ukrepom so tudi v Italiji. Zakaj?
Nekaj od teh protestov je s strani teh, ki pravijo, da je covid neka izmišljotina in prenapihnjena stvar. Ob tem bi rad poudaril, da so to maloštevilni protesti in se zbere bolj malo ljudi. Se pa spomnim, da predvsem enkrat aprila in maja, so morda malo bolj upravičeno protestirali gospodarstveniki oziroma upravitelji gostinskih lokalov zaradi ekonomskih dejavnikov. Vladi so očitali, da zmanjšuje možnost poslovanja in seveda dobička. Zdaj pa tovrstnih protestov ni, saj ima Italija zaprte samo diskoteke in nočne klube, ostale dejavnosti obratujejo kot pred pandemijo. Scer z omejitvami oziroma ukrepi, večjih protestov pa glede tega ni.

Kako je v Italiji s šolo, se odpre 14. septembra?
Tako je, uradno se šolsko leto začne 14. septembra. Nekatere dežele pa so se spet odločile, da zakasnijo odprtje. Je pa glede šole verjetno še največ zmede v primerjavi z drugimi evropskimi državami, je tudi veliko polemik, kako naj to šolsko leto zaživi. Zaenkrat velja, da se bodo v šolske prostore vrnili vsi učenci in dijaki, ob strogih varnostnih predpisih, od nošenja maske, obvezne razdalje, karantene, oziroma izolacije pozitivnih primerov. Kot je to tudi v Sloveniji.

Bomo pa videli s prihodnjim tednom, če bo sistem vzdržal. Verjamem, da se bodo tako kot v Sloveniji v začetku šolskega leta začele širiti okužbe, zapirali se bodo razredi in posledično bo spet socialni problem kako z varstvom otrok. Vem, da staršem zagotavljajo možnost dela od doma oziroma prejetje neke starševske doklade v primeru okužbe in obvezne samoizolacije. Že to pa bo zanimivo, ker vlada obljublja, da bo vsak dan zagotovila šolam 11 milijonov brezplačnih kirurških zaščitnih mask. 

Kaj je vas osebno najbolj prizadelo v vsej covid situaciji?
Za Primorski dnevnik sem intervjujal zdravnika, ki je bil v Lombardiji. Ne v najhujšem trenutku, ampak takoj po njem in me je presenetilo to, kako so bili zdravniki preobremenjeni z delom in kako težko je bilo delati v takih pogojih in teh razmerah. Je pa izpostavil, kako je ta zadeva vse skupaj presenetila. Sprva Italijo, ki v začetku pandemije ni bila pripravljena in smo imeli zdravnike, ki so sprejemali ljudi brez zaščitnih mask in zaščitne opreme. Posledično pa me je najbolj prizadelo to, da se ob vsem tem tudi druge evropske države niso iz tega nič naučile. Najprej torej Italija, ki je mislila, da bo ta virus ostal samo na Kitajskem, potem pa še ostali … Vsi so mislili, da virus zaustavijo meje, ko pa v resnici ne pozna meja. Prizadelo me je, da evropske države niso znale pravočasno ukrepati.

In tudi zdaj ko gledam ukrepe, imam občutek, da se napaka ponavlja. Na primer Avstrija uvaja zaščitne maske  v zaprtih prostorih. To je ukrep, ki so ga na Kitajskem denimo takoj sprejeli in tudi v Italiji velja ves čas. Ne vem zakaj, je v Avstriji veljalo mišljenje, da se jih virus ne bo dotaknil.

Glede škodljivosti mask. Se tudi v Italiji pojavljajo miti, da so maske škodljive?
Mene čudi, kako so kar naenkrat postale škodljive, prej pa so jih zdravniki leta in leta uporabljali, pa mislim da ni nobenih dokazov, da bi to škodilo njihovemju zdravju. Mislim, da je to stvar navade in komunikacije. Na začetku so v Italiji ljudi, ki so nosili masko, gledali kot bedake. Sedaj pa je obratno. Tisti, ki je nima, je bedak.

Je nošenje mask obvezno tudi zunaj?
To je malo nenavaden ukrep, za katerega se je odločila vlada konec avgusta. Od šeste ure popoldnan do šeste zjutraj se masko nosi tudi v zunanjih prostorih, ko ni mogoče zagotoviti varnostne razdalje enega metra.

Je to mišljeno tudi po ulicah?
Ja, to je mišljeno tudi po ulicah. Bil sem na dopustu v Italiji in denimo v deželi Abruzzi, so po šesti uri tudi zunaj vsi nosili masko, tukaj pri nas pa nekoliko manj. Za ukrep se je vlada odločila po ugotovitvah, da so pomembna žarišča okužb vezana na nočno življenje oziroma življenje v gostinskih lokalih. 

Kaj menijo italijanski zdravniki? Kakšna prihodnost nas čaka, koliko časa bomo še živeli s coviodom in omejitvami?
V Italiji je bil že prej problem, ker je bila stroka večkrat razdvojena in so tudi epidemiologi, virologi izkoriščali medijsko pozornost, da so razlagali svoje teorije in s tem med ljudmi ustvarjali dodatno zmedo. Tako neenotni so tudi sedaj. Imamo epidemiologe, ki pravijo, da bo to obdobje še zelo dolgo in se ne bo zaključilo niti ob prihodu cepiva. Imamo pa epidemiologe, ki so bolj optimistični in pravijo, da je hujše obdobje mimo. Je pa tudi res, da je ena linija epidemiologov ta, da bomo morali z virusom sobivati še vsaj eno leto.

V italiji je zdaj najbolj pomembno to, da ne bi prišlo do kolapsa zdravstvenega sistema kot ga je država tvegala marca in aprila, ko je bila v primerjavi z zdajšnjim trenutkom povsem nepripravljena.

Zdravje “Ko sem izvedela za diagnozo, me je zmrazilo”

anja.scuka@zurnal24.si