Zdravje > Aktualno
713 ogledov

Zdravstveno zavarovanje nekoč: Delavcem "bolnišnina," porodnicam "hranarina"

ZZZS Žurnal24 main
130 let: Leta 1889 je bil ustanovljena prva bolniška blagajna v Ljubljani.

Danes mineva 130 let od uvedbe zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem. Leta 1889 je bila namreč ustanovljena prva bolniška blagajna v Ljubljani, so spomnili na ZZZS. S tem je bil po načelu solidarnosti omogočen razvoj zdravstvene oskrbe vsem zaposlenim in njihovim družinskim članom. Danes v Sloveniji ta pridobitev velja za vse prebivalstvo.

Bismarckov model

Okrajna bolniška blagajna je bila ustanovljena po zgledu Bismarckovega modela socialnega zavarovanje za delavce, temeljila pa je na državnem zakoniku za kraljevine in dežele, izdanem 6. aprila 1888.

Namen bolniških blagajn je bilo zagotavljanje delavčevih socialnih pravic med boleznijo in pravice do zdravstvenih storitev. Med boleznijo so dajale delavcem "bolnišnino" oziroma denarno podporo v višini 60 odstotkov običajne mezde, vendar najdlje 20 tednov. Ob tem so imeli zavarovanci pravico do zdravniške pomoči, zdravil, pa tudi zdravljenja v bolnišnici, a ni smelo preseči štiri tednov.

Vse porodnice so mesec po porodu dobivale "hranarino" v višini 60 odstotkov povprečne mezde. Bolniška blagajna je tedaj izplačevala tudi pogrebnino pokojnikovim sorodnikom v višini 20-dnevne povprečne mezde, so razmere pred dobrim stoletjem orisali na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Do propada avstro-ogrske monarhije

Do konca leta 1889 je bilo na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem ustanovljenih 65 okrajnih bolniških blagajn z okoli 15.000 zavarovanci, 23 obratnih blagajn z okoli 5500 zavarovanci, 11 zadružnih in ena društvena bolniška blagajnam, ki so skupaj štele okoli 1600 zavarovancev. Bolniške blagajne so uspešno poslovale vse do propada avstro-ogrske monarhije ob koncu prve svetovne vojne.

Čeprav so bile bolniške blagajne ustanovljene na podlagi zakona, so jih podobno kot v primerljivih evropskih državah z obveznim socialnim zdravstvenim zavarovanjem avtonomno upravljali sami zavarovanci in njihovi delodajalci kot plačniki prispevkov.

"Za razvite evropske države je povsem običajno, da svoje zdravstvene sisteme nenehno posodabljajo ter uvajajo nove rešitve. ZZZS si zato prizadeva za posodobitev zdravstvene zakonodaje, tako da bi posodobili vlogo ZZZS v zdravstvenem sistemu ter krepili model obveznega (socialnega) zdravstvenega zavarovanja," so zapisali v sporočilu za javnost.

ZZZS si tako prizadeva, da bi postal bolj aktiven kupec zdravstvenih storitev, ki bi strokovno opredelil kalkulacije cen zdravstvenih storitev, zakupil programe zdravstvenih storitev glede na dejanske potrebe zavarovancev in uvajal sodobne obračunske modele za plačilo zdravstvenih storitev.

Letošnje jubilejno leto ZZZS zaznamuje s sprejemom novega Strateškega razvojnega programa ZZZS za obdobje 2020 do 2025, visoko obletnico pa bodo obeležili tudi s prireditvijo 9. oktobra v Ljubljani.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.