Lasersko odstranjevanje dlak postaja tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeno, saj gre za eno najbolj učinkovitih metod trajnega zmanjšanja rasti dlak. Čeprav je investicija višja, mnogi ugotavljajo, da se v primerjavi z britjem, voskanjem ali epilacijo dolgoročno izplača.
Še posebej je lasersko odstranjevanje dlak priljubljeno med ženskami za noge, bikini predel in pazduhe, vse pogosteje pa se za tretma odločajo tudi moški (npr. za hrbet, prsi, vrat).
In čeprav je v večini primerov razlog za lasersko odstranjevanje dlak povezan z estetiko, naj bi za poseg obstajale tudi medicinske indikacije. Želeli smo preveriti, v kakšnem primeru se storitev krije iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, a naleteli na zelo različne odzive.
Na zasebni kliniki so očitno že odstranjevali dlake na napotnico
Pozornost nam je sprva vzbudila izjava medicinskega centra Dermatologija.si, ki ima sedež v Ljubljani, kjer so izpostavili, da čeprav je lasersko odstranjevanje dlak v Sloveniji samoplačniško, dejansko obstajajo medicinske indikacije za trajno lasersko odstranjevanje dlak, "na primer folikulitis zaradi vraščanja dlak".
Folikulitis je bakterijska okužba lasnega mešička v koži, lahko je površinska ali pa zajema globlji del mešička. Ob hujših oblikah je predvideno tudi zdravljenje z antibiotiki.
"O možnostih kritja iz zdravstvenega zavarovanja se pozanimajte na ZZZS," nadaljujejo in podajo primer medicinske indikacije za trajno lasersko odstranitev dlak – folikulitis in hiperpigmentacije zaradi vraščanja dlak po depilaciji z voskom in britjem. "Težava se popolnoma in vedno razreši, če dlake odstranimo z laserjem. Pacientko smo najprej zdravili z antibiotikom, nato pa opravili lasersko odstranitev dlak."
Ne ZZZS, pomembno je mnenje osebnega ali napotnega zdravnika
Zato smo se obrnili na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in jih vprašali, kakšne so medicinske indikacije za trajno lasersko odstranjevanje dlak, kakšne so možnosti kritja iz zdravstvenega zavarovanja, koliko tovrstnih posegov je ZZZS krila v prejšnjem letu, kdo presodi, ali je kandidat primeren za trajno lasersko odstranjevanje dlak na stroške ZZZS zaradi medicinske indikacije, ali obstaja kakšna posebna komisija, ali to stori dermatolog ter kje lahko pacient opravi poseg.
Pojasnili so nam, da obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja zavarovanim osebam pravico do standardnih zdravstvenih storitev, "ki so v vseh zdravstvenih dejavnostih strokovno-doktrinarno utemeljene storitve glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe, skladno s presojo zavarovančevega osebnega ali napotnega zdravnika".
Estetski posegi ne sodijo med pravice iz obveznega zavarovanja, a obstajajo izjeme
Utemeljenost zdravstvene storitve kot pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja tako primarno ugotavlja osebni ali napotni zdravnik. "Pri tem je pomembno vedeti, da skladno s 1. točko 25. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne sodijo storitve estetskih posegov, razen če je poseg del zdravljenja po bolezni ali poškodbi ali če je glede na izvid ustreznega specialista potreben zaradi odprave funkcionalne prizadetosti organa, na katerem se poseg opravlja ali posledične funkcionalne prizadetosti drugega organa. Če ti pogoji pri zavarovani osebi niso izpolnjeni, se poseg šteje kot estetska storitev in ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja," pravijo na ZZZS.
Kaj pa, če izvajalec zdravstvenih storitev oceni, da so v konkretnem primeru ti pogoji izpolnjeni? "To posledično pomeni, da se lahko poseg izvede v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja," ocenjujejo na ZZZS.
Nadaljujejo, da je v tem primeru izvajalec dolžan v medicinski dokumentaciji poleg podatkov, ki se nanašajo na vrsto poškodbe ali bolezni, zabeležiti tudi razloge, zaradi katerih se poseg ne šteje izključno za estetskega.
Estetika le kot stranski rezultat
"Morebitni estetski učinek je pri takšnem posegu, katere poglavitni namen je odpraviti funkcionalno prizadetost, stranski rezultat. Storitve estetskih operacij, v primeru, da je njihov učinek izključno v lepotni korekciji, v nobenem primeru niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in jih zato ni dopustno opravljati v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja," razložijo.
Storitve, ki po navedbah ZZZS niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja:
- operacija štrlečih ušes (ne glede na starost zavarovane osebe);
- povečanje ali zmanjšanje dojk oziroma popravljanje njihove asimetrije, razen v primeru prsnega vsadka za dojko po mastektomiji, saj ta poseg ne šteje za estetsko operacijo, ampak je del rehabilitacije po maligni bolezni, ali v primeru zmanjšanja dojk zaradi izkazane spremembe hrbtenice na podlagi izvida pristojnega specialista;
- ginekomastija;
- odstranjevanje brazgotin, ki predstavljajo zgolj estetsko motnjo;
- odstranjevanje benignih kožnih sprememb (npr. fibromi, seboroične keratoze, lentiginozne spremembe (razen lentigo maligna), ognjena znamenja (razen tistih, ki so prisotni že v 1. letu starosti otroka), teleangiektazije), z izjemo kožnih sprememb, pri katerih je bilo na podlagi specialističnega pregleda (dermatoskopije) ugotovljeno, da obstaja sum ali nevarnost maligne preobrazbe;
- moška androgena plešavost;
- odstranjevanje pretirane poraščenosti (npr. laserska epilacija, elektroliza …);
- liposukcije;
- liftingi;
- odstranjevanje kožnih gub (z določenimi izjemami)
Kaže, da je vse odvisno od interpretacije posameznega zdravnika
Utemeljenost zdravstvene storitve kot pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja primarno ugotavlja osebni ali drug zdravnik, razložijo na ZZZS. "Tako je v vsakem konkretnem primeru posebej ključna ugotovitev in utemeljitev lečečega zdravnika o tem, ali je stanje posledica okvare, bolezni ali poškodbe in bo predvideni poseg hkrati odpravil določeno funkcionalno prizadetost tistega organa, ki je predmet predvidenega posega." Če sta oba pogoja izpolnjena in je to zabeleženo v medicinski dokumentaciji, gre za pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Po tej definiciji bi lahko, seveda če tako presodi osebni zdravnik, v kategorijo pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja očitno sodil tudi folikulitis. Folikulitis je namreč vnetje lasnih mešičkov (foliklov), ki se lahko pojavi kjerkoli na telesu, kjer rastejo dlake. Najpogosteje ga povzročajo bakterije (npr. Staphylococcus aureus), glivice ali draženje zaradi britja, trenja oblačil ali znojenja. V hujših primerih se lahko pojavijo globlji abscesi ali brazgotine, zdravnik pa lahko ob tem predpiše tudi antibiotike ali druge terapije. Če je folikulitis kroničen in povzroča hude težave, se v nekaterih primerih lahko priporoči lasersko odstranjevanje dlak, saj laser uniči lasne mešičke in prepreči ponavljajoče se vnetje.
Podatkov o tem, koliko posegov je bilo izvedenih na napotnico, ni
A glede medicinskih indikacij oz. strokovne doktrine zdravljenja so nam na ZZZS odgovorili le, naj se obrnemo na Dermatološko kliniko UKC Ljubljana. Ko smo jih med drugim povprašali, kakšne so medicinske indikacije za trajno lasersko odstranjevanje dlak (ali v to spadata na primer folikulitis zaradi vraščanja dlak, hiperpigmentacija); ali to pomeni, da je oseba upravičena do kritja iz zdravstvenega zavarovanja, kje lahko oseba opravi takšen poseg … so nam na vsa vprašanja odgovorili z zgolj enim stavkom:
"Na kliniki tega ne delajo."
Podobno nam na ZZZS niso mogli odgovoriti in posredovati podatkov o tem, koliko laserskih odstranjevanj dlak so krili v lanskem letu ali letu pred tem ter kje so bili ti posegi izvedeni.
"Žal nimamo (podatkov, op. a.) in prosim, da tudi to preverite v UKC LJ." Tam pa, kot rečeno, odgovorov na vprašanja nismo dobili.
Tudi osebna zdravnica in dermatolog v temi
O tem, ali je že kdaj napotila kakšnega pacienta na lasersko odstranjevanje dlak, smo vprašali tudi osebno zdravnico v ZD Ljubljana. "Nisem vedela, da je to sploh mogoče," nam je odgovorila.
Eden od dermatologov, s katerim smo govorili o tej tematiki, podatkov o posegih prav tako nima, vendar pa meni, da je bilo v zadnjih letih le malo takšnih posegov opravljenih na napotnico, "zelo malo, verjetno ne več kot pet v zadnjih letih".
Med možnimi diagnozami, ki bi lahko bile podlaga za kritje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je izpostavil endokrinološka obolenja najstnikov.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Kaj pa beljenje anusa, boob job in pomlajevanje frače?
Poznam ženo vidnega predstavnika SDS, ki gre vsako leto hujšat v bolnišnico...Na infuzijo in to ni izmišljeno ali hec !!!