"Stroški za bolniška nadomestila v zadnjih letih rastejo, v breme delodajalca in zavoda znašajo že okoli 600 milijonov evrov letno, pri čemer ne smemo pozabiti, da se strošek podvoji, če upoštevamo, da je treba vsakega odsotnega nadomeščati," pravi Tatjana Čerin, predsednica upravnega odbora ZZZS iz vrst delodajalcev. "Manjša se delež v breme delodajalcev in raste v breme zavoda."
Dodaja, da Slovenija edina država poleg Bolgarije v Evropski uniji, ki nima časovno omejene bolniške odsotnosti. "Po našem prepričanju, torej po prepričanju delodajalcev, je nadomestilo relativno visoko in do neke mere stimulira odsotnost," pravi Čerinova in opozarja na problem neustreznega nadzora ter na splošno zdravstveno kondicijo Slovencev, ki je odvisna od mnogih dejavnikov. Velik delež poškodb, ki vplivajo na absentizem, se zgodi na cestah, Slovenija ima problem odvisnosti, saj pade kar 11,5 litra alkohola na državljana, starejšega od 15 let, neizprosna pa je tudi demografija. "Populacija se stara, največ bolniških je ravno v starostni skupini nad 55 let."
Dolgotrajne bolniške bi omejili
Prvi mož zavoda Marjan Šušelj poudarja, da se Slovenci po bolniških odsotnostih z deležem 4,26 izgubljenih dni na zaposlenega uvrščamo v sredo evropskih držav. "Slabše so Belgija, Švedska, Češka, boljše od nas pa so naši severni sosedje, Avstrijci, Nemci, VB, tudi Francija." Po strokovnih priporočilih naj bi delež bolniškega staleža znašal 3,2 do 3,5 izgubljenih dni na zaposlenega, kar bi bilo manj, bi šlo v škodo pacientov in presentizem.
"V Sloveniji je ta procent relativno stabilen, opažamo pa, da se od leta 2015 povečuje tisti delež bolniškega staleža, ki gre v breme ZZZS, torej nad 30 dni," je povedal Šušelj. "Tako je bil recimo leta 2013 strošek v breme ZZZS 222, leta 2017 pa že 314 milijonov. Več sredstev za bolniške odsotnosti pomeni posledično manj sredstev za zdravstvene storitve, posledično tudi za zmanjšanje čakalnih dob."
Glavni razlog je staranje zaposlenih
Naraščanje bolniškega staleža od 2015 naprej gre predvsem na račun starejše populacije. "Vpliv pokojninske reforme je očiten na blagajni ZZZS," opozarja Šušešelj. "T. i. dolgotrajni bolniški staleži, leta 2017 jih je bilo nekaj nad sedem tisoč, maksimalni so posegli celo čez deset let za posameznike. Ko smo podrobno pogledali, kaj se je dogajalo s tistimi, ki so na dolgotrajni bolniški, smo ugotavljali, da je veliko takih, pri katerih kljub dolgemu bolniškemu staležu invalidska komisija še vedno beleži, da zdravljenje ni zaključeno oz. ni popolne dokumentacije."
Napoveduje, da bo potrebno v bodoče razmišljati o časovni omejitvi bolniškega staleža ter omejitvi zneska za bolniško odsotnost, ki je trenutno vezan na plačo in navzgor neomejen.
Nina Pirnat, prav tako iz ZZZS, opozarja na vsesplošni problem ureditve primernega delovnega okolja oz. prilagoditev na delovnih mestih za delavce s kroničnimi boleznimi, starajočo populacijo ali nosečnice, ki so po deležu bolniških odsotnosti v Sloveniji v samem vrhu EU. "Zaradi spremenjenih zahtev in pogojev dela že nastajajo nova zdravstvena tveganja," poudarja Pirnatova. "Srečujemo se s starajočo družbo, ki ostaja na delovnih mestih dlje, pričakuje se, da bodo zaposleni delodajalcem dostopni 24 ur."
Delamo prek 70 ur na teden
Raziskava o psihosocialnih tveganjih je pokazala, da je delež zaposlenih, ki delajo več kot 70 ur, v Sloveniji bistveno višji od povprečja EU, pri čemer so razmere najbolj zgledno urejene na Finskem. Prav tako je v Sloveniji bistveno višji delež tistih zaposlenih, ki odhajajo na delovno mesto bolni. "Problem presentizma je v Sloveniji večji od absentizma," je opozorila Pirnatova.
Gibanje absentizma niha, vendar dolgoročno ne kaže trendov povišanja. "Bistveno pa se razlikuje, kaj prispevajo delodajalci oz. kakšni so stroški v breme ZZZS," opozarja Pirnatova. "Absentizem v breme delodajalca se je sicer nekoliko povečal po številu primerov, a je bilo povprečno število odsotnosti nižje, obratno je bilo v breme ZZZS."
Daljšanje bolniških odsotnosti gre predvsem na račun starostne skupine od 50 do 59 leta, zato je pomembno, kaj se je v zadnjih letih dogajalo na področju zaposlenosti. "Vidimo, da se je število zaposlenih v tej starostni skupini od leta 2012 do 2016 ves čas povečevalo, medtem ko starostna skupina 15 do 29 let tega trenda ne kaže," poudarja Pirnatova. "Struktura zaposlenih se je bistveno spremenila, zelo nam je porastel delež zaposlenih, starih med 50 in 59 let, izrazito se je zmanjšal delež zaposlenih v starostni skupini 15 do 29 let."
Slovenske nosečnice po bolniških prednjačijo
Vzroki absentizma se pri moških in ženskah nekoliko razlikuejo, zanimiv je podatek, da so ženske zaradi nosečnosti, ki je sicer normalno fiziološko stanje, odsotne v večji meri kot zaradi malignih bolezni. "Mnoga stanja bi bila drugače obravnavana, v kolikor bi se jim zagotovilo prilagojeno delovno mesto, kar lahko tolmačimo s tem, da je to posledica neustreznih delovnih mest."
Delež bolniških odsotnosti se razlikuje tudi po panogah. Po deležu zaposlenih, ki so bili na bolniškem staležu izstopa panoga rudarstva, relativno visok je tudi v javnem sektorju. Nekatere panoge, recimo gradebništvo, ki se sicer na lestvici deleža zaposelnih na bolniških odsotnosti uvršča nizko, prednjači po številu dni bolniških odsotnosti.
.....dokler bo delavec cenejši kot stroj,bo tako.Na zahodu mora delodajalec,ki je "naredu" invalida ali je delavec obolel za poklicno boleznijo,ga preživljat in mu doživljensko izplačevat invalidnino. Pri nas pa milijonarji sedijo na denarju,za varnost in lažje delo,jim pa dol visi,zato… ...prikaži večo ne jamrat in se čudit,če novinarčki držite štango delodajalcem ....
Veliko k temu problemu prispevajo še čakalne dobe v zdravstvu.
Nobene kontrole ni na terenu, kaj počnejo tisti, ki so v bolniški. Posebno tistih v državnih podjetjih in državni upravi. Ko so enkrat doma, postanejo čudežno zdravi, športajo, planinarijo, opravljajo tudi najtežja dela. To vsi vemo.