Zdravje
7885 ogledov

"Na našem oddelku virusa nimamo že pol leta ..."

covid-19 koronavirus Profimedia
"Covid-19 je šola za vse nas, računam, da nam bo tudi odnesel kakšne slabe navade, recimo da hodimo bolni naokrog, da se naučimo pripraviti, preden začne padati po nas in podobno."

Recept za uspeh so stroge, na prvi pogled "težaške" omejitve in ukrepi

"Na našem oddelku virusa nimamo že pol leta, če se pojavi, pa ga sunkovito odstranimo. Edini nismo imeli prenosa med osebjem na bolnika," je na spletnem pogovoru o kakovosti življenja bolnikov med in po zdravljenju krvnega raka, ki ga je pripravil STAklub v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L), poudaril predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana dr. Samo Zver

To jim uspeva s strogimi ukrepi in omejitvami, čeprav se te po Zverovih besedah nekaterim na prvi pogled zdijo "težaške": nekdo, ki je imel covid, gre drugje lahko po tem, ko bolezen preboli, nazaj v službo brez ponovnega testiranja; na njihovem oddelku pa to ni tako preprosto. "V člankih kaže, da ima oseba v žrelu lahko virus še dolgo po tem, ko bolezen preboli. Nekdo je postavil mejo kužnosti, a mi, če nekaj ne vemo, smo še bolj pozorni. Tudi če je kužnost majhna, vseeno potrebujemo negativen bris," je pojasnil Zver. Dodal je, da so tudi pri sicer povsem zdravih ljudeh še po šestih tednih v žrelu zaznali sledi virusa.

Bolniki na oddelku so zelo ranljivi

Na oddelku so namreč skupine bolnikov, ki zahtevajo intenzivne metode zdravljenja in imajo v tem času oslabljen imunski sistem. "Takšno zdravljenje zahteva veliko psiho-fizične energije, heroji so že tisti, ki zmorejo prebroditi že eno samo terapijo," je povedala vodja programa celostne rehabilitacije Skupaj na poti do zdravja dr. Irena Preložnik Zupan. Zdravljenje takšnih bolezni je po njenih besedah eno najzahtevnejših v onkologiji. 

"Spomnite se Anne Frank. Vedno je lahko še slabše."

Kot je povedal Zver, smo se ljudje že počasi navadili živeti s covidom-19 in vsemi omejitvami, ki jih prinaša. "Ljudje so se včasih skrivali po kleteh in poslušali zvok bomb. Spomnite se Anne Frank. Vedno je lahko še slabše," je dejal in poudaril, da se iz vsake stvari da potegniti tudi kaj dobrega.

"Covid-19 je šola za vse nas, računam, da nam bo tudi odnesel kakšne slabe navade, recimo da hodimo bolni naokrog, da se naučimo pripraviti, preden začne padati po nas in podobno. Ugotovili smo tudi, kar že ves čas poudarjamo - kako malo nas je in kako hitro se nam lahko sistem sesuje, če je na bolniški naenkrat toliko zdravnikov in medicinskih sester," je dejal Zver. Po njegovem mnenju se moramo zdaj pripraviti za prihodnost, ugotoviti, kaj lahko izpeljemo bolje. 

Vsakič, ko zavrnemo tujega strokovnjaka, vržemo stran 250 tisočakov 

Zver je ponovno opozoril tudi na problematiko tujih zdravnikov, ki se zaradi visokih standardov znanja slovenskega jezika ne morejo zaposliti v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu. Od tujih zdravnikov se namreč zahteva, da opravijo izpit na ravni C1, od maturantov, ki pišejo maturo iz angleščine na višjem nivoju, pa se zahteva stopnja B2 - torej eno stopnjo nižje znanje.

Kot je povedal strokovnjak, izobrazba vsakega zdravnika državo stane 250 tisoč evrov, zato "vsakič, ko pride strokovnjak iz tujine in ga zavrnemo, vržemo ta denar stran". "Potem pa gredo raje delat izpit iz nemščine, ki je lažji. Odločiti se bomo morali, ali bomo imeli zdravnike, ki jih bomo videli za pet minut, pa bodo govorili kleno slovenščino, ali pa bomo imeli zdravnike ves čas na voljo, pa bodo včasih v izražanju uporabili tudi kakšno tujko," je prepričan Zver. 

Fizične stike je treba nadomestiti, da se ne porazgubi občutek varnosti

Poudaril je tudi, da so tesni stiki tudi v času epidemije zelo pomembni, tudi če niso več fizični, jih je nujno treba nadomestiti, da imajo bolniki še vedno prisoten občutek varnosti. "Meni tudi včasih ni prijetno, ko nekdo kliče ponoči, a se spomnim, da je to verjetno nekdo, ki rabi pomoč in se zavedam, kako je to pomembno," je dodal. Pomembno je tudi, da je z bolniki vedno treba postopati z dobro voljo, optimizmom, ne pa z oholostjo. "Bolnik je za nas še večji car kot gost v gostilni. Vedno ima prav," je zatrdil. 

Pomembno vlogo za bolnike imajo tudi društva, kjer si bolniki lahko izmenjajo izkušnje in se temeljito pogovorijo o bolezni, simptomih, znakih, stranskih učinkih zdravljenj in vplivov na ostale aspekte življenja. Tudi zdravniki jih radi napotijo na društva, saj jim včasih zmanjka časa za tako izčrpne pogovore in podporo, sploh s tistimi bolniki, ki niso nastanjeni na njihovem oddelku. 

dezurni@zurnal24.si

 

 
Komentarjev 2
  • NeAnonimni 10:33 10.december 2020.

    Odvisno kakšne teste uporabljajo.

  • maresem 09:57 10.december 2020.

    Pa v praznih ordinacijah in nekaterih bolnišničnih oddelkih res ne more biti virusa ker virus rabi človeka. Sistem pa poka po šivih. Upam, da vam še ni zmanjkalo 3% zanesljivih PCR testov?!