Zdravje > Eko kotiček
314 ogledov

V Osrednji Sloveniji prevladuje kožni rak

(Foto: Boštjan Tacol) Žurnal24 main
Več kot polovico smrti zaradi raka povzročajo dejavniki, ki so povezani s posameznikovim življenjski slogom. Med rakotvornimi dejavniki smo našli tudi nekatere hormonske terapije, okužbe z virusi in trde delce.

“V Sloveniji se podobno kot drugod po svetu število bolnikov z rakom tako pri ženskah kot pri moških z leti povečuje,” opozarjajo na Onkološkem inštitutu (OI). Pojasnjujejo, da je glavni razlog za takšen porast je v staranju prebivalstva, razne raziskave pa dokazujejo, da poleg staranja na večjo pojavnost raka vpliva tudi večja razširjenost dejavnikov tveganja.

Več kot polovico smrti zaradi raka povzročijo dejavniki, ki so povezani s posameznikovim življenjskim slogom, sta že v osemdesetih letih naznanila Richard Doll in Richard Peto. Ogrožajoči dejavniki so debelost, energijsko prebogata hrana z malo vlakninami ter sedeč način življenja skupaj z razvadami, kot so čezmerno uživanje alkohola in kajenje. “Raki, ki jih povzročajo ti dejavniki tveganja se lahko pojavijo raktično na keteremkoli organu, najpogosteje pa jih opazimo na debelem črevesu in danki, pljučih ter dojki,” pravijo na OI.

Rakotvoren tudi onesnažen zrak

Poleg tega številni znanstveniki ugotavljajo morebitno rakotvornost posamezne snovi z bazičnimi in epidemološkimi raziskavami. Na OI so nam pojasnili, da v Mednarodni agenciji za raziskovanje raka iz Lyona nastaja eden najobsežnejših in najkakovostnejših seznamov rakotvornih kemikalij, zmesi, proizvodnih postopkov, virusov ali fizikalnih dejavnikov. “V prvi skupini so tisti, za katere je dovolj dokazov o karcinogenosti za ljudi, med njimi so najbolj znani azbest, tobačni dim, alkoholne pijače in sončno sevanje,” opisujejo. Med brskanjem po seznamu smo v prvi skupini zasledili tudi benzen, benzidin, okužbo s Clonorchis sinensis, Epstein-Barr virus, virus hepatitisa B, virus hepatitisa C, okužbo s human papilloma virusom 16, 18, 31, 33, 35, 39, 45, 51, 52, 56, 58 in 59. Poleg tega so v skupini ena še formaldehid, usnjen prah, ki nastaja pri proizvodnji, onesnažen zunanji zrak s trdimi delci, nasoljena riba na kitajski način, lesni prah, lesni dim ter razne hormonske terapije z estrogenom in gestagenom.

“Onesnaženo delovno ali bivalno okolje lahko vpliva na zdravje ljudi na različne načine,” pravijo na OI in opozarjajo, da je v medicinski stroki znanih precej bolezni in stanj, ki so posledica vdihavanja, uživanja ali drugačnega stika z nevarnimi snovmi v okolju. Večinoma gre za akutne zastrupitve, ki so posledica nenamerne izpostavljenosti ljudi visokim koncentracijam nevarnih snovi,večinoma delavcev na delovnih mestih, lahko pa te snovi onesnažijo tudi bivalno okolje in predstavljajo nevarnost za izpostavljeno prebivalstvo. “Dolgotrajnejša izpostavljenost nižjim koncentracijam nekaterih snovi lahko povzroča kronične spremembe. Z javnozdravstvenega vidika so pomembne zlasti bolezni dihalnih poti, alergije, izpostavljenost določenim kemikalijam, pa tudi fizikalnim ali kemičnim dejavnikom, pa lahko prispeva tudi k nastanku raka,” pravijo. Med rake, ki lahko nastanejo tudi kot posledica izpostavljenosti kemikalijam v delovnem ali bivalnem okolju, uvrščajo rake pljuč, kože, sečnega mehurja, popljučnice in potrebušnice, bezgavk, jeter,ledvic, levkemije ter v manjši meri še nekatere druge vrste rakov.

Rak danke v Zasavju

Tudi zaradi različnih dejavnikov tveganja so znotraj Slovenije opazne razlike v ogroženosti s posameznimi raki. Najbolj ogroženi z rakom debelega črevesa so denimo moški v Jugovzhodni Sloveniji in na Goriškem. Daleč najbolj ogroženi z rakom danke pa so moški iz Zasavja, kažejo zadnji podatki, ki pa so na voljo za leto 2010. Razlike, ki jih najdemo, pa težko neposredno povežemo z nevarnostnimi dejavniki, marsikatere razlike so lahko tudi naključne, ocenjujejo na OI. Med vplive okolja, ki povečajo tveganje za raka na debelem črevesu in danki, sicer štejemo uživanje pretežno mesne in mastne hrane, premalo gibanja, prekomerno telesno težo, uživanje alkohola ter kajenje. Na Onkološkem inštitutu dodajajo, da pojava katerekoli rakave bolezni ni mogoče povezati z enim samim, izoliranim dejavnikom: “Bolezen je končni rezultat delovanja vseh škodljivih, pa tudi zaščitnih dejavnikov, s katerimi smo odgovorni bodisi sami s svojimi zdravimi ali nezdravimi življenskimi navadami, s kemikalijami, fizikalnimi in biološkimi dejavniki onesnaženo delovno ali bivalno okolje, nezanemarljiv vpliv pa imata tudi dedna nagnjenost in naključje.”

Regijske razlike

Regijske razlike najdemo tudi pri drugih rakih. Sodeč po publikaciji OI Rak v Sloveniji 2010 so z rakom dojke najbolj ogrožene ženske v Zasavju. Rak dojke se pogosteje pojavi pri starejših ženskah, za njim pa lahko zbolijo tudi najstnice, zato je zgodnje redno samopregledovanje dojk nujno. Poleg genetskih dejavnikov tveganja, pa imajo več možnosti, da zbolijo za rakom dojke ženske, ki so imele prvega otroka po 35. letu, tiste, ki niso nikoli dojile, ki so prvo menstruacijo dobile pred dvanajstim letom in tiste, ki so prišle v menopavzo po petdesetem letu. Eden od dejavnikov tveganja je tudi nezdrav življenjsi slog, se pravi debelost, nezdrava prehrana in telesna neaktivnost.

Najbolj ogroženi z rakom sapnice in pljuč v Sloveniji so moški na Koroškem in Gorenjskem. Zaskrbljujoča pa je incidence raka na pljučih pri ženskah, ki narašča tako v Evropi kot Sloveniji. Incidenčna stopnja na sto tisoč prebivalcev je bila za raka sapnika, sapnic in pljuč pri ženskah med letoma 1995 in 1999 le 19,2. Med letoma 2000 in 2004 je znašala 26,3, leta 2010 pa skoraj 29. Največji dejavnik tveganja za raka na pljučih je kajenje, saj je okoli 90 odstotkov raka na pljučih pogojena s kajenjem, tveganje pa je odvisno tudi od števila pokajenih cigaret, načina kajenja in vrste cigaret. Tveganje predstavlja tudi pasivno kajenje, ter tudi nekateri drugi dejavniki okolja, denimo azbest ali radon.

Med moškimi so za pojav kožnega raka, razen melanoma, najbolj ogroženi v Osrednji Sloveniji. Med ženskami pa v Jugovzhodni Sloveniji. Nevarnejši je sicer maligni melanoma, ki predstavlja okoli pet odstotkov vseh kožnih rakov. Na OI med nevarnostne dejavnike za nastanek melanoma štejejo pozitivno družinsko anamneza, večje število pigmentnih znamenj, netipična znamenja večja od šestih milimetrov z nepravilnimi robovi in neenakomerno pigmentacijo, prirojena znamenja, starost, rasa, svetlejši kožni tip in preboleli melanoma. Med pomembne dejavnike tveganja za katerega smo krivi sami, štejemo izpostavljenost UV-žarkom, posebej nevarna je občasna intenzivna izpostavljenost ter sončne opekline.

Več novic s področja zdravja najdete tukaj.

Komentarjev 1
  • erikkk 08:53 29.oktober 2014.

    Jst pa mislim da posameznikov slog življenja skoraj nima opraviti z rakom... Pač pa ko se bo v državi povečala kontrola nad zrakom, posebej hrano, katere več ni ki da nebi imela kaj umetnega in škodljivega v sebi ...prikaži veči ...zastrupljat pa pol valit krivdo na ljudi je skrajno bedasto ...