Mateja Logar: Ta pogosta zdravila so v polovici primerov predpisana neustrezno

Razvoj moderne medicine je odvisen od učinkovitih antibiotikov. Številni bolniki so po velikih operacijah, intenzivnem zdravljenju in zdravilih, ki zmanjšujejo imunost, ogroženi zaradi okužb, ki jih z antibiotiki, na katere so bakterije občutljive, uspešno preprečujemo in zdravimo. Če takih antibiotikov ni več, ker so bakterije postale proti njim odporne, so ogrožena življenja mnogih bolnikov.

"Gre za veliko grožnjo zdravju tako v svetu kot pri nas," opozarja infektologinja Mateja Logar. Raziskave kažejo, da že danes v Evropi letno umre več deset tisoč bolnikov, na svetu pa več kot milijon, ker jim z antibiotiki niso mogli več pomagati.

V desetih letih ne bo novega antibiotika

"Protimikrobna odpornost je svetovni problem in ne gre samo za to, da bakterije postajajo vedno bolj odporne. Kar se zdravil tiče, bomo imeli v prihodnosti zelo omejene možnosti, kakšna zdravila nam bodo ostala. Farmacevtska industrija nam ob tem sporoča, da v prihodnjih desetih letih ne bo nobenega novega antibiotika, kar zna biti zelo velik problem," pravi Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Odpornost bakterij na zdravilo ni nov pojav. "Bakterije so imele gene za odpornost že preden smo začeli uporabljati antibiotike. Seveda pa z uporabo antibiotikov in drugih protimikrobnih zdravil pospešujemo ta naravni proces tvorbe odpornosti," je povedala. 

Infektologinja razloži, da so bakterije vedno korak pred nami. "Na eni strani imamo bakterije, ki jih začnemo zdraviti z antibiotiki, vendar se branijo in razvijejo odpornost. Ker tista najbolj fit preživi, začnemo zdraviti z novimi antibiotiki, na katere pa bodo bakterije znova razvile odpornost, kar pomeni, da so vedno en korak pred nami, mi jih vedno znova poskušamo "uloviti" s tem, kar imamo na voljo. Na žalost v zadnjih letih ugotavljamo, da smo prišli do konca tega, kar imamo na voljo za zdravljenje, to pa pomeni, da se v določenih trenutkih žal tudi v Sloveniji zgodi, da dobimo kakšen izolat, ki je povsem odporen na vse antibiotike," je dejala. 

Zaradi vse večje grožnje, ki jo protimikrobna odpornost predstavlja zdravstvenemu sistemu, je Evropska komisija letos zavezala vse države članice, da do marca oblikujejo, objavijo in pričnejo izvajati nacionalni akcijski načrt za boj proti protimikrobni odpornosti. 

Po besedah infektologinje je danes kar polovica antibotikov predpisanih neustrezno. "Eden od desetih zdravnikov misli, da ne more škoditi, če predpiše antibiotik, četudi ni indikacije," dodaja.

Logar ob tem dodaja, da enostavne rešitve ni. "Vemo, da so nam antibiotiki prinesli veliko dobrega, zato jih moramo ohranjati za prihodnje generacije. Vendar se je treba zavedati, da so učinkoviti za zdravljenje bakterijskih okužb, medtem z zdravljenjem virusnih okužb ne bomo dosegli nič. Bomo pa vplivali na pojav odpornosti pri bakterijah v našem telesu, ki so lahko pozneje izvor odpornosti prenašajo na druge bakterije. Rešitev je tudi v tem, da bomo predpisovali čim ožje spektralne antibiotike, kar pomeni takšne, ki delujejo na čim manjši spekter bakterij, se pravi na tiste, ki jih želimo, da jih pozdravimo, ostale pa pustimo pri miru s tem antibiotikom. Pomembno je tudi, da jih ne predpisujemo predolgo in v nepravih odmerkih," pravi Logar. 

Strokovnjaki opozarajajo, da je se je vedno treba posvetovati z zdravnikom, kdaj antibiotik jemati in kdaj ne, ter se držati navodil. Jemanje zdravil po lastni presoji, ki ga mnogi prakticirajo, namreč vodi do odpornosti proti antibiotikom.

dezurni@styria-media.si