Od 1. septembra bodo plačane vse opravljene zdravstvene storitve v javnem sistemu zdravstva, je na novinarski konferenci po seji vlade napovedal zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Gre za enega izmed ukrepov uredbe, ki jo je na današnji seji sprejela vlada.
Uredba določa programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, in opredeljuje zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje in določitev obsega sredstev za leto 2022, so po seji vlade sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Podlago za sprejem uredbe sicer daje interventni zakon o ukrepih v zdravstvu, sprejet julija letos, ki bo prav tako začel veljati s septembrom.
"Delali bodo lahko tudi 115-odstotno"
Po ministrovih besedah bodo imeli vsi zdravstveni zavodi tako možnost izvajanja dodatnih storitev po svojih zmožnostih. Delali bodo lahko tudi "115-odstotno," je ponazoril in pojasnil, da bodo zdravstvene storitve plačane, ko bo znano, kdo je storitev opravil "po številki zdravnika". Prav tako bodo imela poslovodstva zdravstvenih zavodov možnost nagrajevanja ob v celoti opravljenih storitvah, je dodal.
Ministrstvo za zdravje pa po njegovih zagotovilih zdravstvenim zavodom ne bo odrejalo obsega programa, ki ga morajo opraviti, kot bi lahko sklepali iz sredinih pojasnil po dopisni seji vlade. Minister je spomnil, da je bil obseg dela za letošnje leto določen v splošnem dogovoru za zdravstvo, sprejeta uredba pa omogoča možnost dela "preko 100-odstotkov".
Ministrstvo bo 5. septembra na Brdu pri Kranju organiziralo posvet z vsemi zdravstvenimi zavodi. Predstavili jim bodo natančna navodila glede epidemije covida-19 in plačevanja zdravstvenih storitev.
Vlada: Resne motnje, ki ogrožajo stabilnost sistema
Današnja uredba je sicer posledica sredinih ugotovitev vlade. Vlada se je namreč včeraj seznanila s poročilom o finančnem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov v prvi polovici letošnjega leta ter s podatki o čakalnih dobah in zmanjšani dostopnosti do zdravstvenih storitev.
Ob tem vlada, kot so v sredo zapisali v sporočilu za javnost, ugotavlja obstoj resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema. S tem so tako izpolnjeni pogoji iz 63. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, da vlada določi programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeli zmogljivosti, potrebne za izvajanje programa, in določi obseg sredstev.
Kaj pa, če bi 'delali' več na preventivi, bi imeli kurative manj. Ampak ne, oni si želijo čimveč bolnikov. Se je videlo zadnji dve leti. Sicer poslovno razumljivo a zavržno. Glede denarja pa - saj nismo z Marsa, že desetletja… ...prikaži več je korupcija v zdravstvu že pregovorna. Vrhunec (ali res?) pa je korupcija dosegla v kovid časih, ko jih je z dodatki mastno in neobdavčeno podkupovala tudi vlada.
Zdravniki niso nori. Da bo kdo delal več, zaslužil malo več, nato pa mu z višjimi davki še to poberejo? Dajte, zberite se in se postavite na realna tla! Večini zdravstvenega osebja več pomeni prosti čas kot celodnevne odsotnosti!
Pohvalno, pa vendar "kdo je storitev opravil "po številki zdravnika"." A zdravstvo so samo zdravniki? Lahko opreracije tečejo brez medicinskih sester? No, tudi drugega kadra, ampak one so najbolj zraven. Prav, da je razlika seveda, ma je fer, da se… ...prikaži več vse upošteva pri nadurah. Drugače pa po mojem ok, je potrebno ustvarit dovolj stimulativne pogoje glede na pomanjkanje zdravstvenih delavcev, da se jim bo enako izplačalo delat dodatno v javnem sektorju, kot se jim v privat. Nikoli pa ne bo idealno.