Zdravje
14637 ogledov

Miroslav Petrovec pojasnjuje, zakaj pride do težkega poteka

Novi koronavirus Profimedia
Pri 80 odstotkih bolezen covid-19 poteka v mili obliki, pri 20 odstotkih pride do zapletov.

"Javnost ima percepcijo, da so koronavirusi nekaj, kar poznamo od letos, v resnici pa gre za virus, ki se je s človekom ali prvotnim gostiteljem netopirjem razvijal verjetno milijone let ali vsaj nekaj tisoč let," je v oddaji Svetovalni servis na Radiu Slovenija povedal Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. "Evolucijsko je zelo dobro prilagojen - razvili so se določeni evolucijski tipi, ki povzročajo visoko smrtnost pri živalih in človeku."

Pri novem koronavirusu covid-19 je raziskovalce po besedah Petrovca begalo predvsem dejstvo, da je težko določiti smrtnost ob tako visoki nalezljivosti, kjer velik del populacije okužbo preboleva asimptomatsko ali z blagimi simptomi. "Težko je najti skupni imenovalec, če imamo v populaciji tako različne stvari," je za oddajo povedal Petrovec.

"Ljudje, ki delajo na intenzivni, so res skrajno izpostavljeni virusu. Vsako minuto so izpostavljeni okužbi in tvegajo življenje, ko skrbijo za bolnike."

Miroslav Petrovec, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

Približno 80 odstotkov ljudi namreč zboleva za blago klinično sliko, ki je podobna navadnemu prehladu, okoli 20 odstotkov pa za hudo obliko in potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. "Gre za virusno pljučnico, iz katere se lahko pride do dodatnih zapletov, ko je potrebna umetna ventilacija, kjer namesto človeka diha aparat, skupaj s še drugo oporo, da telo to okužbo prenese," je za nacionalni medij povedal Petrovec. 

Tina Plankar Srovin Koronavirus Slovenija Koronavirus: vas skrbi za otroke? Poglejte si ta posnetek.

Novi koronavirus | Avtor: Profimedia Profimedia

Pomembno vlogo igrajo receptorji

Do sedaj je znano, da smrtnost s starostjo močno naraste, prvič že po 50. in posebej po 60. letu, skokovito pa nad 80. letom starosti. "Zakaj je tako, so bolj ali manj špekulacije," pravi Petrovec. "Mislimo, da imunski sistem igra neko vlogo, gotovo pa so tu še druge okoliščine, vezane na receptorje, ki jih virus uporablja za vstop v celico. Te se med ljudmi razlikujejo, saj so tudi genetsko različno občutljivi za različne infekcijske bolezni, zato imamo tudi med mladimi kakšen smrten primer, kar bi bilo treba podrobno raziskati."

Otroci po večini ne zbolijo, a so vseeno prenašalci virusa. "Ena od velikih enigem so ravno ljudje, ki ne kažejo simptomov, pa virus v svojih dihalih razmnožujejo in so prenašalci," je povedal Petrovec. "Upamo, da je ta odstotek čim manjši, ker je naš prag za iskanje okuženih simptomatska bolezen."

Koronavirusi so že dolgo prisotni

Koronaviruse sicer po besedah Petrovca poznamo kot povzročitelje bolezni tako pri ljudeh kot pri živalih že vrsto let. "Konec 50-ih so odkrili dva koronavirusa, ki sta pri ljudeh povzročala precej nedolžne prehlade," je za nacionalni radio še razložil Petrovec. Zato so bili koronavirusi zanemarjeni do leta 2003, ko se je na Kitajskem pojavil Sars. "Sars se je razširil tudi po svetu, prišlo je do epidemije z več tisoč obolelimi, ki so jo takrat uspešno zajezili in v enem letu uspeli virus zatreti. A posledice so bile vidne - jasno je postalo, kaj se lahko zgodi, kako strašno nalezljiv je ta virus." 

To je po besedah Petrovca spodbudilo raziskovalce, da so začeli delati na raziskavah in odkrili še dva koronavirusa, enega v Honkongu, drugega na Nizozemskem. "Imamo štiri stare, Sars, ki je izginil, leta 2011 se je na Bližnjem vzhodu pojavil še Mers, ki ga dobimo, če smo v stiku s kamelami," je razložil Petrovec. "In seveda ta famozni novi virus, ki udari v decembru in januarju na Kitajskem, s katerim smo soočeni sedaj."

Smo ga dobili od netopirjev?

Kako je virus prešel z živali na človeka, ni še čisto jasno. "Nekateri pravijo, da je prišlo celo do več simultanih prenosov," razlaga Petrovec. "Zanesljivo pa je izvor v netopirjih."

Koronavirus | Avtor: Profimedia Profimedia

Na inštitutu, kjer dela, imajo že kar nekaj zgodovine z raziskovanjem koronavirusov. "Imamo nekaj izkušenj, ki so bile model in osnova, na kateri smo sklepali, kaj se lahko zgodi," je še pojasnil Petrovec. "Presenetil nas je scenarij, ki si ga virologi res nismo želeli. Virus, ki je prišel, je zoonoza. Zoonoz, ki imajo svoj izvor na živalih, se vedno zelo bojimo. Že pri gripi smo rekli, da se bojimo, da bi se pojavil virus, ki bi prišel z živali in bi se nato prenašal tudi s človeka na človeka." 

Več virusov, ki povzročajo enake simptome

Četrtega marca, ko se je novi koronavirus pojavil v Sloveniji, je po njegovih besedah pri nas krožilo pet ali šest različnih virusov, ki povzročajo praktično enake simptome, neločljive od novega koronavirusa. Poleg tega pride po besedah Petrovca do pljučnice zaradi različnih povzročiteljev, tako bakterijskih kot virusnih. "V eni raziskavi smo ugotovili, da se bo v bodoče pokazalo, da je več pljučnic povzročenih s strani različnih povzročiteljev," je pojasnil Petrovec in dodal, da je za pljučnico značilna ena težjih diagnostik, kjer je težko pridobiti pravo etimologijo. Prav tako velja, da nas ena prebolela pljučnica ne zaščiti pred drugo.

Zakaj je virus tako nalezljiv?

"Na to vprašanje ne bi znal natančno odgovoriti," je za nacionalko še povedal Petrovec. "Ima lastnosti, ki ga delajo nalezljivega. Za okužbo je pri koronavirusih dovolj že zelo majhno število virusnih delcev. Sam sem študentom zelo dolgo predaval, da bi, če bi razglasili najbolj kužen virus, to lahko bile ošpice. V vseh teh letih sem glede na študije spremenil mnenje in bi na prvo mesto postavil koronavirus."

Koronavirus | Avtor: Profimedia Profimedia

Po besedah Petrovca se koronavirusi širijo kot požar, zato je potrebno razkuževanje vseh površin - kljuk, ograj, klopc. "Vse, česar se dotaknemo, je medij za prenos virusa," je poudaril Petrovec, ki priporoča tudi široko uporabo mask, a le, če jih uporabljamo pravilno. "Če se je dotaknemo na zunanji strani, lahko z rokami prenesemo okužbo naprej." Močno pozdravlja, da imajo v trgovinah razkužila - umivanje rok z navadnim milom in razkužila so najpomembnejši varovalni ukrep, ob spoštovanju varnostne razdalje in vsega, kar je priporočila vlada in strokovnjaki. 

Kaj pa prihodnje leto?

Glede projekcij za prihodnje leto, če ne najdemo cepiva, pa je dejal: "Nisem prepričan, da bomo varni, ko bo velika večina prekuženih. Lahko računamo, da se virus ne bo umaknil. Morda se bo zaradi toplega vremena umiril. Mislim pa, da nas v prihodnosti čakajo novi časi, kako se bomo obnašali v primeru, ko bo nekdo pokazal znake okužbe dihal."

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 5
  • gfasimor 04:04 27.marec 2020.

    www.MooXi.net - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks

  • acheliw 23:03 26.marec 2020.

    www.MooXi.net - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks

  • statahad 18:02 26.marec 2020.

    www.MooXi.net - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks